Kot je zapisala v objavi na omrežju X, njena odločitev, da mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala, torej ni presedan. Vsak korak v tem postopku je bil po njenih besedah skrbno premišljen.

Vsak korak, ki ga je v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki, je zapisala. Preučili so različne scenarije.

"Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih," je navedla.

Leta 2018 takratni predsednik republike Borut Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja, je spomnila. Ob tem je priložila njegov dopis, ki ga je takrat poslal v DZ.

"Nekateri pišete, da gre za presedan. To torej ne drži in na to bi lahko včeraj opozorili tudi novinarji in uredniki, ki so pripravljali prispevke in morda tudi komentatorje seznanili s tem dejstvom," je dodala.

Pirc Musar je namreč predsednika DZ obvestila, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Kot je dejala v sobotni izjavi za medije, se večinska podpora v DZ ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.

Izpostavila je, da v posvetih in pogovorih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pač pa veliko neiskrenosti, kar je slaba popotnica za sodelovanje z morebitno novo vlado.

V strankah levega političnega pola odločitev predsednice spoštujejo. Iz Svobode so sporočili, da delijo njeno skrb in razočaranje nad dogajanjem zadnjih tednov. V SD so ocenili, da odločitev odraža politično realnost, v Levici in Vesni pa izpostavili "dvojno igro na desnici".

V SDS, NSi, SLS in Fokusu, Demokratih ter Resnici predsedničine odločitve za zdaj niso komentirali.

V drugem krogu lahko mandatarja poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se lahko DZ odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina.

Potem ko Gibanju Svoboda ni uspelo sestaviti koalicije, zdaj bolje kaže drugouvrščeni SDS. Njen predsednik Janez Janša je v petek napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga spremembe zakona o vladi v DZ, kar bo predvidoma prihodnji teden. Če bo zakon sprejet, bodo strankam podpornicam poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi, je napovedal. Ne bo pa SDS vlade sestavljala za vsako ceno, je dejal.