Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD), ki deluje v okviru ministrstva za finance, je objavil seznam slovenskih podjetij, ki poslujejo v davčnih oazah, hkrati pa navedel zneske in lokacije davčnih oaz. Tudi iz UPPD so nas opozorili, da vsako zabeleženo nakazilo v države z davčno ugodnejšimi pogoji še ne pomeni suma storitve kaznivega dejanja, pranja denarja ali davčne utaje.
Seznam podjetij s transakcijami v omenjenih državah smo vseeno pregledali in ga primerjali s seznamom bančnih dolžnikov, ki smo ga objavili v prejšnjih številkah Reporterja. V času, ki ga je UPPD vzel pod drobnogled (približno od novembra 2011) je največ sredstev v davčne oaze prenesel Petrol: šlo je za nekaj več kot 200 milijonov evrov, ki so bili tja preneseni novembra in decembra leta 2011. Bilo je sedem večjih nakazil v višini od devet do 43 milijonov evrov in 12 »manjših« v višini nekaj sto tisoč evrov. Nakazani so bili družbi Cypet Trade s sedežem v Limassolu. Gre za hčerinsko firmo, ustanovljeno leta 1998, ki je imela med drugim nalogo plačevanja Petrolovih dobaviteljev. Podjetje je bilo likvidirano lani, ukvarjalo pa se je s posredovanjem pri trgovanju z nafto in naftnimi derivati: njen formalni lastnik je bila Petrolova avstrijska hčerinska firma.
Po likvidaciji tega podjetja je Petrol do danes prenesel le še za 380 tisoč evrov, večinoma v Turčijo. Slovenskega naftnega velikana ne najdemo na seznamu rizičnih podjetij s slabimi kreditnimi ocenami, ki jih je naredila Banka Slovenije. Ob natančnejšem pregledu pa ga najdemo v skrbnem pregledu kreditov največje slovenske banke NLB, ki ga je opravila družba ERC. Tudi v tem primeru je Petrol uvrščen v zeleni segment netveganih bančnih terjatev, k temu pripomore tudi dejstvo, da je njegov največji posamični lastnik država. NLB je do slovenske naftne družbe izpostavljena v višini 115,9 milijona evrov.
VEČ V TISKANI IZDAJI