Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Nova pedofilska afera trese slovensko Cerkev: rad ima Boga, še rajši ima otroke


V teh burnih časih, ko vera ni več samoumevna, se vse več staršev, ki se še vedno imajo za verne, odloča za minimalističen pristop: otroka krstijo, a ga ne pošljejo k verouku. Zakaj? Odgovor ni v lenobi ali izgubi vere, temveč v dvomih, ki jih sejejo resnični dogodki.

spolne zlorabe otrok.jpg
Profimedia
Fotografija je simbolična.

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Izhajamo iz sveže novice iz Škofje Loke, kjer je lokalni novinar, dolgoletni animator otrok in učitelj verouka – njegovo ime je znano uredništvu – končal v kazenski ovadbi. Julija je kranjska policija na tožilstvo vložila ovadbo zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Neuradne informacije govorijo o posnetkih spolnih zlorab otrok, shranjenih v računalniku v kleti družinske hiše, in njihovem posredovanju prek temnega spleta, podzemlja interneta, dostopnega le s posebnimi orodji.

Osumljenec, nekdanji študent razrednega pouka na pedagoški fakulteti, sicer novinar medija s krščanskim poudarkom, oče več otrok in avtor otroške poezije, je, kot smo lahko brali v drugih medijih, na vprašanja novinarjev odgovoril skopo: »Svojega zasebnega življenja ne komentiram,« in dodal, da ščiti svoje mladoletne otroke pred linčem. Zaskrbljeni občanki pa naj bi pisal, da njegovo zasebno življenje ne vpliva na delo. Kdo so otroci na teh posnetkih, še ni znano, a srhljivost je očitna.

Ta primer žal ni osamljen, temveč le kaplja v morju splošnih težav Cerkve. Zlorabe otrok, ki so v preteklosti pretresle katoliški svet – od duhovnikov do laičnih sodelavcev – so pustile globoke brazde. Starši, ki so verni, a previdni, se bojijo, da bi njihovi otroci postali žrtve. Pomanjkanje kadra pa še poslabša sliko: duhovnikov je vse manj, zato verouk pogosto vodijo laiki – navadni verniki, velikokrat celo brez teološke diplome, a z dobrim srcem in voljo – animatorji, učitelji, prostovoljci iz župnij.

V idealnem svetu so most med Cerkvijo in družinami, a realnost kaže, da mednje lahko zaidejo tudi tisti s temnimi skrivnostmi. Kot v aktualnem primeru: človek, ki je javno hvalil delo z otroki kot »prevzgojo sebe«, animator v vrtcih in šolah, katehet v dveh župnijah. Leta je bil vzor, zdaj pa na njegovo delo pada senca dvoma.

Pri celotni zadevi ne gre za napad na Cerkev, kot se to ob tovrstnih novicah pogosto interpretira. Težava je širša, a prav Cerkev, ki slovi po duhovni globini, bi morala biti zgled zaupanja. Mnogi starši se zato odločajo za domače poučevanje vere s pogovori, knjigami ali celo aplikacijami, da zaščitijo otroke pred morebitnimi tveganji.

Cerkev bi morala okrepiti preverjanje laičnih katehetov, izboljšati izobraževanje in zagotoviti večjo preglednost. Dokler to ne bo urejeno, se bo marsikdo raje odločil za drugačno pot. Morda so božje poti res skrivnostne in včasih te obvarujejo pred takimi ljudmi ravno tako, da z njimi preprosto ne prideš v stik, ne službeno ne kako drugače.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.