Pahor o zgodbah s tožilci in STA: Ni mi bilo razumljivo, da smo za tak 'drobiž' zapravili nek ugled, ki smo ga imeli

Po Pahorjevi oceni bi bilo prav, da poskušamo odstraniti vsaj strah pred cepljenjem. Razume, da imajo določeni ljudje strah pred cepljenjem zaradi nekaterih stranskih učinkov, ta strah pa bi bilo po njegovem mnenju treba naslavljati iskreno.

Sicer pa je prepričan, da bomo zdravstveno krizo premagali le kot skupnost. "Premagati jo moramo skupaj, ne pa razdrobljeni," je poudaril in se znova zavzel tudi za enoten nastop politike, ko gre za vprašanja, povezana z zajezitvijo epidemije.

Nastajanje novih strank in gibanj, ki se postavljajo v politično sredino, vidi kot znak, da je sedanja politika na nek način izpeta. Želi si, da bi volivci pokazali, da odklanjajo radikalizme vseh vrst, da so za dialog in sodelovanje. Večina ljudi je po njegovi oceni zelo zmernih in si želi zmerne politične klime.

Poudaril je tudi pomen, ki ga imajo v demokraciji mediji. S položajem STA je zdaj zagotovo zadovoljen bolj kot prej, ko je bila tik pred propadom. "STA je unikatna medijska institucija z agencijskim poslanstvom, brez katerega ni svobode medijev v Sloveniji. Pika," je dejal. V primeru Radiotelevizije Slovenija pa kot najboljšo rešitev vidi, da bi ustvarjalci programa v beli knjigi sami predstavili svoje poglede na prihodnost javnega zavoda.

Tragedija na Dragonji, kjer je nedavno utonila desetletna deklica iz Turčije, je po njegovem mnenju znova pokazala, da bi morala evropska politika doseči dogovor o skupni azilni in migracijski politiki. Ker zdaj tega dogovora ni, morajo države članice EU ukrepati same po svojih najboljših močeh. Kot je dejal, se zavzema za širitev schengenskega prostora, kar bi pomenilo, da bi lahko Slovenija umaknila ograjo na meji s Hrvaško.

Ko gre za širitveni proces EU, Pahor ugotavlja, da v času predsedovanja Slovenije Svetu EU ni uspelo doseči umika bolgarske blokade Severne Makedonije. "Tu EU ne more nič in to je nevarno za njeno verodostojnost," je dejal.

Kljub temu pa se je Slovenija po njegovem mnenju izkazala, ko gre za širitveni proces na Zahodnem Balkanu, nekateri dosjeji gredo naprej z rešitvami, ki jih nihče ni pričakoval. "Tako da sem ponosen na opravljeno delo in ni razloga, da bi v Sloveniji kdo menil, da se nismo izkazali pred Evropo," je dejal.

V četrtek bodo sicer evropski poslanci razpravljali o resoluciji o vladavini prava v Sloveniji, kar pa kaže na to, da je Evropa postala pozorna na Slovenijo. "Tako malo je bilo potrebno," je dejal Pahor in naštel kljubovanje financiranju STA in zavlačevanje z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev. "Ni mi bilo razumljivo, da smo za tak 'drobiž' zapravili nek ugled, ki smo ga imeli," je dejal, a je prepričan, da je ta ugled mogoče vrniti.

Dotaknil se je tudi dogajanja v BiH in dejal, da so zadnji koraki Banjaluke skrb vzbujajoči. Tako se v številnih pogovorih s kolegi zavzema zato, da bi EU intenzivneje in strukturno začela dialog kot pomoč voditeljem BiH. "Govorim o t. i. skupini prijateljev BiH, ki bi bila tako na ekspertni kot politični ravni, ki bi pomagala vsem trem narodom priti do bolj funkcionalne BiH," je pojasnil. Zdajšnja funkcionalnost je doslej zadoščala za mir, a zdaj morda ne zadošča niti za to več. "Zato je zdaj pravi čas, da se zganejo tisti, ki se morajo," je dejal in dodal, da tudi sam temu namenja pozornost.

Sicer pa predsednik ostaja optimističen. "Prosim vse, da ne zapademo v neko malodušje, ker za to ni razlogov," je dejal. Dodatno je pred Slovenijo volilno leto, pri čemer Pahor meni, da lahko na prihodnje leto gledamo tudi kot na možnost, da nekatere stvari, ki nam niso všeč, spremenimo.