Karl Erjavec je predsednik Desusa skoraj že petnajst let, dlje od njega vodita svoji stranki le še dva politika: Zmago Jelinčič od leta 1991 in Janez Janša od 1993. Skoraj toliko časa kot predsednik stranke je Erjavec tudi minister.
Svojo politično kariero je začel kot državni sekretar ministrstva za pravosodje v vladi LDS, v prvi Janševi vladi je bil minister za obrambo, v Pahorjevi minister za okolje in prostor, kjer so ga za nekaj mesecev odstopili zaradi »kant«, nato se je vrnil v drugo Janševo vlado kot zunanji minister, kar je bil tudi v vladi Alenke Bratušek in nato še v Cerarjevi vladi, v vladi Marjana Šarca pa je spet obrambni minister.
Med vsemi aktualnimi politiki je največ časa presedel v vladah oziroma na ministrskem stolčku. Je tudi edini politik, ki poleg ministrske plače prejema še honorar za vodenje stranke. Zaradi njegove avtoritarnosti se mu ga v stranki ne upajo odreči, čeprav je le malo manjkalo, da bi se ga za vekomaj znebili.
Po zadnjih volitvah se je Desus še komajda obdržal v državnem zboru, saj je dobil malo manj kot pet odstotkov in prav toliko poslancev. Stranka je prepolovila svoj izid predvsem zaradi tega, ker so se volivci naveličali Erjavca, ki je med drugim najbolj odgovoren za odstop Hrvaške od arbitražnega sporazuma, zato so več glasov namenili Stranki Alenke Bratušek, ki je prav tako nagovarjala upokojence.
V strahu pred Janšo so člani vodstva Desusa raje izglasovali zaupnico Erjavcu, ki je nato stranko popeljal v vlado Marjana Šarca. Hkrati pa je sam zase izboril ministrsko funkcijo, saj ni bil izvoljen za poslanca in bi sicer pristal na cesti.
Po volitvah so lokalni odbori prisilili Erjavca, da je ponudil odstop s položaja predsednika, a ga nato s tesno večino niso sprejeli. Takrat je bilo že vse dogovorjeno, da bi začasno vodenje stranke prevzel podpredsednik Tomaž Gantar, a je Erjavec začel naokoli širiti laži, da se Gantar z Janšo dogovarja za vstop Desusa v njegovo vlado.
V strahu pred Janšo so tako člani vodstva Desusa raje izglasovali zaupnico Erjavcu, ki je nato stranko popeljal v vlado Marjana Šarca. Hkrati pa je sam zase izboril ministrsko funkcijo, saj ni bil izvoljen za poslanca in bi sicer pristal na cesti.
Podobno naj bi se pred kongresom skušal znebiti edine možne protikandidatke, saj je Aleksandra Pivec poleg njega edina ministrica v Šarčevi vladi. Ker vse okoliščine kažejo, da je za medijskimi zapisi o njeni domnevni krivdi v aferi SRIPT dolga Erjavčeva roka, premier Šarec ni nasedel in jo pred kongresom razrešil. Zdaj se bosta na kongresu pomerila oba in poraženec se bo moral posloviti z ministrskega stolčka.
Če bo zmagala Pivčeva, bo v Desusu zavel svež veter, ki bo privabil nove volivce, Erjavec pa bo romal v ropotarnico zgodovine. Če bo zmagal Erjavec, se bo Pivčeva morala posloviti, z njo pa bo odšel tudi precejšen del članov. Morda bodo ustanovili svojo stranko, večja verjetnost pa je, da se bodo pridružili LMŠ.
Toda nekaj je gotovo: Erjavec ne bo več minister v naslednji vladi, saj bo zelo malo verjetno, da bo Desus sploh še prestopil parlamentarni prag.
