Na skupni novinarski konferenci se je Pahor zavzel za krepitev dialoga s Turčijo. Dialog ni potreben zato, ker bi šle stvari na bolje, temveč, ker gredo na slabše, je opozoril Pahor.
Pahor je v prvi vrsti ponovno obsodil julijski poskus državnega udara v Turčiji in izpostavil, da je v Ankari kot prvi predsednik ene izmed članic Evropske unije. Poudaril je, da tako on osebno kot Slovenija uradno vidi veliko potrebo po nadaljevanju in poglobitvi konstruktivnega dialoga med EU in Turčijo.
"Mislim, da sedaj potrebujemo eden drugega. Ta dialog ni potreben zato, ker bi šle stvari po 15. juliju glede odnosov med EU in Turčijo na bolje, ampak zato, ker gredo na slabše," je dejal slovenski predsednik. "Vendar pa si ne jaz, ne Slovenija, pa mislim, da tudi večina EU ne želi, da bi se zaradi porušenega zaupanja med Brusljem in Ankaro odnosi zaostrili do te mere, da bi se za dalj časa ali pa celo za vedno zamrznila ali pa opustila evropska perspektiva Turčije," je še dodal.
Zavzel se je, da se obe strani "z morda drobnimi vendar odločnimi koraki" zavzameta in rešujeta nastale probleme. Zavzel se je za "renesanso zaupanja", ki bi omogočila nadaljevanje pristopnih pogajanj Turčije.
Dejal je, da nekako razume, da Turčija zameri Evropi, ker da se je mlačno odzvala na poskus puča in da Turčija težko sprejema občutek evropskih držav, da je pri sankcioniranju domnevnih storilcev verjetno v ukrepanju nesorazmerna. "A moje mnenje je, da moramo o teh občutkih glede ravnanja enih in drugih odkrito razpravljati in najti prave rešitve, ki bodo sodelovanje poglobile," je dejal Pahor.
"Velepomembno se mi zdi, da se vsi ukrepi sprejemajo v okviru pravne države in da se tudi pri tistih v EU, ki dvomijo glede nadaljnjih ukrepov Turčije pri ukrepanju zoper domnevne storilce, okrepi zaupanje v prihodnost turške demokracije in njene naravnanosti kot evropskega partnerja," je še dodal slovenski predsednik.
Turški predsednik Erdogan je sicer zavrnil poglede, da naj bi bil odgovor turških oblasti proti pučistom nesorazmeren. Kot je poudaril, gre za korake, ki so bili "sprejeti znotraj pravnega okvira", zato ocene, da ukrepi niso bili primerni, niso poštene. Izrazil je pričakovanje, da zaenkrat dobro vzpostavljeno sodelovanje med EU in Turčijo ne bo žrtev populizma. Poudaril je, da je nasprotnik, s katerim se bori Turčija, zelo zahteven.
V luči pogovorov na vrhu EU v Bruslju o prihodnosti odnosov s Turčijo je Pahor še ocenil, "da smo se znašli v položaju, ko se ravno v teh tednih in mesecih strateško odločamo, ali si bomo zaupali in bomo šli naprej v skupno korist ali pa si ne bomo zaupali in bomo šli nazaj v skupno škodo". "Tukaj sem zato, ker vem, da moramo naprej v skupno dobro," se je še zavzel predsednik Pahor.
Dodal je še, da ima veliko zaupanje v Turčijo in njeno evropsko perspektivo, Erdoganu pa dejal, da "mu želi tudi osebno verjeti, da boste tudi v prihodnje steber sekularne Turčije, demokratične Turčije, ki bo nadaljevala evropsko perspektivo".
Tudi Erdogan je dejal, da je članstvo v EU v strateškem interesu Turčije. Dejal je, da je njegova država pomemben del evropske družine. "Izključitev Turčije bi pomenila destabilizacijo regije," je opozoril.
Turški predsednik Erdogan je ocenil, da je tudi obisk Pahorja v Ankari izraz podpore in solidarnosti po neuspelem poskusu puča v Turčiji. Pogovore s Pahorjem je ocenil kot produktivne. Dejal je, da je strateški sporazum, ki sta ga s Pahorjem podpisala leta 2011, ko sta bila oba premierja, poglobil odnose med državama. Tudi včeraj sta se s Pahorjem dogovorila za dodatno poglobitev gospodarskega in trgovinskega sodelovanja.
Predsednika sta ocenila, da so dvostranski odnosi med državama odlični, še posebej na področju gospodarstva. Strinjala sta se, da dobro sodelovanje med državama poteka tudi na področju turizma, prometa, znanosti, pa tudi financ, kulture in medmestnega sodelovanja, so sporočili iz Pahorjevega urada.
Govorila sta sicer tudi o dogodkih v bližnjevzhodni regiji, zlasti o konfliktu v Siriji. Pri tem je turški predsednik kritiziral režim sirskega predsednika Bašarja al Asada, da naj bi skušal sabotirati premirje v Alepu in evakuacijo civilistov in upornikov iz tega mesta. "Da se je taka tragedija v 21. stoletju sploh zgodila, je sramota za človeštvo," je dejal. Ponovil je pripravljenost, da Turčija sprejme dodatne begunce iz Sirije, čeprav jih ima že tri milijone.
Pri tem pa je ponovil kritike na račun EU, ki da ni uspela izpolniti svojih obljub iz marčnega dogovora. "Do zdaj smo prejeli zgolj 677 milijonov evrov," je še dejal Erdogan v luči dogovora, po katerem bi morala EU za oskrbo beguncev v Turčiji nameniti več milijard evrov. Kritičen je bil tudi, ker še ni vizumske liberalizacije, da bi torej turški državljani lahko prosto vstopali na območje EU.
Predsednik Pahor je uradni obisk začel s srečanjem s predsednikom turške vlade Binalijem Yildirimom, s katerim sta govorila predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama ter o priložnostih za povečanje investicijskega sodelovanja. Pahor je dejal, da so turški partnerji vabljeni k sodelovanju v procesu slovenske privatizacije ter v drugih investicijskih projektih v Sloveniji.
V okviru uradnega obiska je slovenski predsednik položil venec na grob ustanovitelja moderne turške države Mustafe Kemala Atatürka. V petek pa se bo srečal še s predsednikom turškega parlamenta Ismailijem Kahramanom, so še zapisali v predsednikovem uradu.