Vsa omenjena mnenja so "prepričljivo utemeljevala, da je kazenska sankcija pri obsojencu doslej že v celoti izpolnila svoj kaznovalni namen," pravijo v predsednikovem uradu. Predčasen izbris obsodbe bi "sledil duhu pravičnosti in humanosti kaznovalne politike" in ne bi v ničemer okrnil kaznovalni namen obsodbe.

Tovrstna oblika pomilostitve je po pojasnilih iz Pahorjevega urada glede na ostale oblike najmanj intenzivna, saj v najmanjši meri posega v pravnomočno sodno odločbo oziroma siceršnjo kazenskopravno ureditev.

V uradu navajajo še navedbe tožilca, v tem primeru Jožeta Kozine, iz predloga za pomilostitev. Ta je zapisal, da je šlo pri Bajroviću za enkraten spodrsljaj, ki ga je iskreno obžaloval, krivdo za dejanje je tudi priznal, pri tem pa je kazensko sankcijo obsojenec sprejel pokončno.

Poudarjajo še, da je predsednik republike doslej podpisal štiri ukaze o pomilostitvi, za vse do sedaj pa se je odločil na podlagi vsaj treh pozitivnih mnenj, ki jih je najprej pregledala komisija za pomilostitve, ki poda še svoje mnenje. Dodajajo, da je odločitev predsednika "vedno odvisna od okoliščin posameznega primera, zato je nemogoče primerjati odločitve v posameznih primerih".

Izjava članov komisije za pomilostitve:

Komisija za pomilostitve, ki jo je predsednik republike imenoval kot posvetovalno telo, je na svoji 15. seji obravnavala prošnjo za pomilostitev obsojenega Bahtijarja Bajrovića. Obsojeni je prosil, da se mu predčasno iz kazenske evidence izbriše izrečena pogojna obsodba.

Komisija za pomilostitve je svojo soglasno odločitev, da predlaga predsedniku ugoditev prošnji obsojenca sprejela po temeljiti in poglobljeni preučitvi vseh relevantnih okoliščin, ki izhajajo iz strokovnih mnenj različnih inštitucij, to je Centra za socialno delo Radovljica, Specializiranega državnega tožilstva, Okrožnega sodišča v Ljubljani ter odgovora Pivovarne Laško d.d. kot oškodovanca v tem konkretnem primeru. Iz vseh omenjenih dokumentov izhaja, da je šlo pri konkretnem obsojencu za enkratni spodrsljaj, ki ga je iskreno obžaloval, ustrezno sodeloval v kazenskem postopku, priznal krivdo in sprejel z njo povezano sankcijo, ki je pri obsojencu že doslej v celoti izpolnila svoj kaznovalni namen, kar posledično pomeni, da tudi predčasen izbris omenjene sodbe kaznovalnega namena ne bi v ničemer okrnil, pač pa bi glede na izpostavljene okoliščine tako dejanja kot storilca v celoti sledil duhu pravičnosti kot tudi humanosti same kaznovalne politike. Vse navedene okoliščine so komisijo za pomilostitve prepričale v nedvomno upravičenost prošnje obsojenega, zato je soglasno predlagala predsedniku republike njegovo pomilostitev.

Člani komisije za pomilostitve