Cesarčevo je sodišče junija letos obsodilo na šest mesecev zaporne kazni zaradi opustitve zdravniške pomoči. Zdravnica je bila na dan dogodka razporejena na dve delovni mesti istočasno - imela je svojo ambulanto, bila pa je tudi dežurna zdravnica za intervencije na terenu.

Ob klicu o poškodovanem delavcu se je odločila in na teren poslala zgolj reševalno vozilo s tehniki, saj je imela sama v ambulanti prav tako nujen primer, je pojasnjevala na sodišču. Poškodovanec je pozneje v bolnišnici umrl.

Sodbo okrajnega sodišča je potrdilo še višje sodišče.

Zdravničin zagovornik je v urad predsednika republike podal prošnjo za pomilostitev. Ob tem je v imenu Cesarčeve prosil tudi, da bi namesto zapora opravljala družbeno koristno delo, kar je sodišče zavrnilo.

V bran brežiški zdravnici so se postavili njeni kolegi. V Iniciativi zdravnikov so julija predsednika Pahorja pozvali, naj zdravnico pomilosti. Podobno so storili tudi v sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum.

Zdravniki so prepričani, da je Cesarčeva le žrtev sistema in da je bila v obravnavanem primeru prekomerno obremenjena. Tudi predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je v pogovoru za STA ocenil, da je bila sodba sodišča prestroga in opozoril na sistemske razloge za nesrečni dogodek.

Negativno mnenje k pomilostitvi je doslej podalo ministrstvo za pravosodje. Svoje stališče je oblikovalo na podlagi mnenja sodišča in pristojnega državnega tožilca. Svoje mnenje naj bi v prihajajočem tednu podala tudi komisija za pomilostitve v uradu predsednika republike, a šele po 1. oktobru, ko mora Cesarčeva nastopiti prestajanje kazni.

Odločitev o določeni prošnji za pomilostitev je po ustavi v celoti v domeni predsednika republike, ki ni dolžan upoštevati nobenega od mnenj, ki jih prejme. Ob tem velja spomniti, da je bil Pahor v času predsedniške volilne kampanje izrazito nenaklonjen pomilostitvam, doslej tudi še ni podpisal nobene pomilostitve.