Pahor je po tradicionalnem letnem srečanju s predsedniki vlade, državnega zbora in državnega sveta ocenil, da je sprememba volilne zakonodaje v skladu z odločbo ustavnega sodišča osrednje politično vprašanje Slovenije v strateškem smislu.
V sedmih krogih pogajanj s pogajalci parlamentarnih strank in po dveh srečanjih s predsedniki in vodji poslanskih skupin Pahor ugotavlja, da so končali pripravo predloga za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Ta odločitev zahteva v DZ 60 ali več glasov. Po njegovem mnenju morajo narediti še en korak naprej, da bi prav tako končali tudi predlog za spremembo meja volilnih okrajev kot alternativo prvi rešitvi.
Štirje predsedniki so se danes odločili, da bodo pozvali vodje poslanskih skupin, da januarja dokončno uskladijo predlog za ukinitev meja volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu in začnejo za ta predlog zbirati podpise. "Če in ko bo zbranih 60 ali več podpisov poslancev, bo tak predlog uvrščen v postopek DZ," je napovedal Pahor.
Prav tako so danes sklenili, da se s tistimi vodji poslanskih skupin, ki želijo, da dokončajo tudi delo glede spremembe meja volilnih okrajev, januarja sestanejo z ministrom za javno upravo. Tako bi po njegovem mnenju prišli do tega, da bi v začetku prihodnjega leta poslanci imeli pred seboj obe možnosti za spremembo volilne zakonodaje.
Premier Marjan Šarec je ocenil, da je ministrstvo za javno upravo svojo nalogo opravilo zelo dobro in pripravilo tudi simulacije sprememb volilnih okrajev. Šarec se sicer zavzema za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu, saj bi to najbolj omogočilo večji vpliv volivcev na izbiro poslancev.
Predsednik DZ Dejan Židan si želi, da bi stranke, ki so javno napovedale podporo ukinitvi volilni okrajev, to pokazale tudi s podpisi vseh svojih poslancev. Obenem je spomnil na soglasje na torkovi okrogli mizi v organizaciji kluba poslank, da je treba pri spremembi te zakonodaje povečati tudi spolne kvote, kar bi omogočilo izvolitev več poslank.
Predsednik DS Alojz Kovšca je spomnil na odločitev ustavnega sodišča, da je tudi zakon o državnem svetu ustavno sporen v točki, ki govori o možnosti pritožbe na izvolitev v DS. V DZ so že vložili novelo zakona, s katero to upoštevajo. Predvidevajo, da bo obravnavana na januarski seji.
Predsedniki so spregovorili o ustanavljanju pokrajin. Pahor je spomnil na sklep na lanskem srečanju predsednikov, da pod pokroviteljstvom DS delovna skupina prične s pripravo okvirov nove pokrajinske zakonodaje. Danes so ocenili, da je delo opravljeno imenitno. Dogovorili so se, da v prihodnjih dveh mesecih, ko bo potekala priprava na spremembe zakonov za uvedbo pokrajin, sodeluje pri delu delovne skupine tudi minister za finance. To bi po Pahorjevem mnenju pomenilo, da lahko delovna skupina pripravi enega od najbolj zahtevnih zakonov, to je zakon o financiranju pokrajin.
Kovšca je pojasnil, da je DS doslej obdelal prvo fazo postopka, v kateri je več kot 50 strokovnjakov oblikovalo predlog ustanovitve pokrajin. Predlagajo teritorialno členitev, imajo tudi nabor pristojnosti, ki se prenašajo z države in občin na pokrajine. Spomnil je, da začenjajo fazo javne obravnave, v kateri bodo za soglasje o takšnih rešitvah povprašali lokalne skupnosti, vključuje pa se tudi vlada s pomočjo pri ugotavljanju finančnih posledic. Ko bodo prejeli načelno soglasje lokalnih skupnosti, bo po ocenah Kovšce delo DS zaključeno in bodo prešli v tretjo fazo, v kateri bo o pokrajinah odločal DZ.
Šarec je poudaril, da je vlada ustanavljanju pokrajin naklonjena, treba pa bo rešiti vprašanje, kakšne naloge bodo imele in kje bodo sedeži pokrajin. "Tako da pokrajine ne bodo same sebi namen, ampak bodo služile izvajanju nalog ter bodo državljani od tega kaj imeli," je dodal.
Predsedniki so danes prvič na skupnem srečanju govorili o podnebni politiki. "Razumemo, upoštevamo refleks razmer, ki se spreminjajo v svetu glede tega vprašanja, in tudi javnega mnenja," je dejal Pahor. Tako so se dogovorili, da je treba trem dokumentom, ki v zvezi s podnebno in energetsko politiko prihajajo prihodnje leto v obravnavo v javnost in v DZ, nameniti veliko pozornost ter dati veliko možnosti za širok politični ter družbeni dialog.
Po ocenah Šarca je velik problem Slovenije tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki "nam daje 25 odstotkov električne energije". "Dokler Teš 6 ne bomo zaprli, se bomo težko pogovarjali o bolj zeleni okoljski politiki," je poudaril. Menil je, da bomo morali veliko delati tudi na javnem prevozu in vseh atributih, ki jih zelena politika prinaša.
Tudi Pahor, kot je dejal, razume, da bo zapiranje Teša potrebno prej, kot je bilo načrtovano. A to po njegovih besedah ni mogoče čez noč, saj zaenkrat Teš še potrebujemo. Bo pa treba pohiteti z načrtovanjem njegovega zapiranja in uvajanjem alternativnih virov energije.
Po Šarčevem mnenju ni dovolj, da Slovenija le piše ambiciozne načrte, ampak da jih tudi uresniči, kar terja konsenz celotne slovenske politike. "Žal imamo tudi nekatere politike, ki zanikajo podnebne spremembe," ugotavlja. Tudi po ocenah Židana je pomembno, da je Slovenija ambiciozna pri podnebni politiki. Kovšca pa je med drugim menil, da moramo pri okoljskih rešitvah upoštevati tudi svoje ekonomske in tehnološke danosti.