Decembra 2018 je namreč ustavno sodišče ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je ustavno sodišče zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Pobudo za oblikovanje potrebnih sprememb je prevzel Pahor, ki je imel do zdaj s predstavniki parlamentarnih strank že šest krogov pogajanj. Na njih sta se kot možni rešitvi za uresničitev odločbe ustavnega sodišča oblikovala dva predloga - prvi predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, po drugem pa bi meje volilnih okrajev določili na novo.

V ta namen je ministrstvo za javno upravo pripravilo predlog sprememb zakona o volitvah v DZ, ki uvaja relativni prednostni glas, in predlog sprememb zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev DZ, ki spreminja meje volilnih okrajev na način, da so odstopanja med volilnimi okraji največ do 15-odstotna. Na današnjih pogajanjih pri Pahorju bodo skušali ugotoviti, kateri od obeh predlogov uživa zadostno politično podporo.

V LMŠ, Levici, NSi, SAB in SNS so bili do zdaj bolj naklonjeni uvedbi relativnega prednostnega glasu. V SMC in SD naj bi bili pripravljeni podpreti obe rešitvi, medtem ko naj bi bili v DeSUS in SDS glede na dozdajšnje izjave nekoliko bolj naklonjeni spreminjanju meja volilnih okrajev.