Vse kaže, da bodo poslanci sprejeli novo volilno zakonodajo brez SDS. Po zadnjem posvetu predstavnikov parlamentarnih strank pri predsedniku države Borutu Pahorju je minister za javno upravo in lokalno samoupravo Rudi Medved dejal, da ima predlog za ukinitev volilnih okrajev zadostno podporo poslancev.
Z glasovi poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB, NSI in SNS ter obeh poslancev manjšin že ima 60 glasov, a tudi Desus ne izključuje možnosti podpore. Če bo predlog sprejet, bomo na naslednjih državnozborskih volitvah volili podobno kot na evropskih volitvah, v osmih volilnih enotah bomo izbirali med (največ) enajstimi kandidati na vsaki strankarski listi.
Večina parlamentarnih strank se je dogovorila za neobvezni prednostni glas, podobno kot velja za evropske volitve. Ta bi se upošteval, če bi obkroženi kandidati dobili določen delež glasov, sicer pa bi bili izvoljeni kandidati po vrstnem redu na seznamu.
Z glasovi poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB, NSI in SNS ter obeh poslancev manjšin že ima 60 glasov, a tudi Desus ne izključuje možnosti podpore.
Desus se za podporo temu volilnemu sistemu za zdaj ni odločil, ker želijo najprej videti novi predlog sprememb volilnih okrajev. S predlogom, kakršnega je ministrstvo že predstavilo, niso zadovoljni v nobeni stranki, po njem volilni okraji po številu prebivalcev odstopajo do 15 odstotkov.
Zdaj naj bi ministrstvo pripravilo še predlog z odstopanjem do 25 odstotkov, za katerega pa se minister boji, da ne bi bil več v skladu z odločbo ustavnega sodišča. To je ugotovilo, da so volilni okraji v sedanji obliki neustavni, saj glede na število prebivalcev preveč odstopajo. Spremembo volilnih okrajev pa podpirajo v SDS, kjer ostro nasprotujejo njihovi ukinitvi in volitvam zgolj po volilnih enotah.
Za spremembo volilnih okrajev je potrebna večina državnega zbora, torej najmanj 46 glasov, toda glede na napovedi jo bo težje zbrati kot pa ustavno večino za ukinitev okrajev.
Prvak SDS Janez Janša je junija na facebooku zapisal, da bi ukinitev volilnih okrajev povzročila, da bodo večinoma izvoljeni kandidati iz večjih središč v volilni enoti, medtem ko bodo tisti iz bolj oddaljenih krajev imeli manj možnosti.
Po njegovem je najboljša rešitev dvokrožni volilni sistem, ker pa se zaveda, da takega sistema tranzicijska levica ne bo sprejela, predlaga kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev volili po proporcionalnem sistemu in 44 po večinskem.
Problem pa je v tem, da se je prvak SDS s svojimi predlogi oglasil šele po tretjem krogu pogovorov pri predsedniku države Borutu Pahorju, medtem pa so se druge stranke skoraj že dogovorile.
Podobna težava utegne nastati tudi pri pokrajinah, ki jih za zdaj še oblikuje strokovna skupina s podporo državnega sveta in predsednika države.
Tudi za oblikovanje pokrajin je potrebna dvotretjinska večina, torej najmanj 60 poslancev, ki jo bo brez SDS težko doseči, z njo pa verjetno še težje, saj vztraja pri pokrajinah, ki jih je leta 2008 pripravila Janševa vlada in so jih podprli volivci na referendumu z enajstodstotno volilno udeležbo.
