Omerza: Bolj verjamem Vasiljeviću, da je bil Kučan sodelavec KOS-a pod imenom Plavi

Na predstavitvi Repetove knjige o Kučanu v Cankarjevem domu (27. november 2015) je Kučan, v zvezo z mojo kritiko Repeta, zakaj ni v biografiji o Kučana pisal tudi o njegovem sodelovanju s tajno vojaško politično policijo (ponarodelo KOS), dejal (citiram po Svet 24): “Ne more biti dokaza o tem, da sem bil agent. Sklicujejo se na izjave generalov JLA, kontraobveščevalne službe, ki so imeli svojo vlogo v procesu proti četverici. Če kdo potem so imeli oni interes, da me kompromitirajo. In kaj je bolj enostavno kot povedati: on je bil naš agent.”

Ker se jaz resnično sklicujem pri opredelitvi Kučana kot sodelavca KOS-a na izjave dveh generalov, namreč Aleksandra Vasiljevića - Ace in Marijana F. Kranjca, ki sta bila v svoji vojaški karieri dolgoletna pripadnika KOS-a, je ta del obrambe Kučana povsem korekten. Nekorektno pa je oba omenjena generala, sedaj v pokoju, eden živi v Ljubljni in drugi v Beogradu, obtoževati njune vloge v procesu proti četverici, hkrati pa biti sam, tako kot je to Milan Kučan, najbolj odgovoren, da je do procesa proti četverici JBTZ sploh prišlo. O tem sem obširno in natančno, Repe bi rekel z žabje perspektive, jaz pa to imenujem anatomsko metodo podajanja dogodkov, pisal v knjigi JBTZ - čas poprej in dnevi pozneje. Tam sem tudi obširno obdelal vlogo Kučana, Vasiljevića in Kranjca v tem znamenitem in zgodovinsko pomembnem procesu.

Torej sedaj imamo na mizi izjave dveh generalov, podane javno, da je bil Kučan sodelavec KOS-a in Kučanov demanti tega. Kar najbolj moti pri celi zadevi je to, da je Kučanov demanti prišel šele po skoraj 21 letih od prve izjave Vasiljevića v Mladini o tej Kučanovi agenturi. In v tem času so mnogi izpostavljali to Kučanovo sodelovanje s KOS-om, in to skorajda izključno samo tisti, ki Kučana ne marajo, saj je dejansko poudarjanje Kučanovega sodelovanja s KOS-om v Sloveniji, kompromitirajoče ravnanje. Zase osebno moram reči, da sem o tem pisal v moji knjigi o JBTZ ne zato ker Kučana ne bi maral ali ker bi ga nesrečno ljubil, ampak zato ker se mi je ta izjava Vasiljevića, ki jo je javno izrekel, brez da bi ga Kučan demantiral ali tožil, zdela zelo pomembna in vredna omembe v knjigi o JBTZ. JBTZ je namreč predvsem preplet Udbe, KOS-a, takratnega slovenskega političnega vrha in vrha armade ter nastajajoče slovenske opozicije (v primeru JBTZ predvsem tednika Mladine in Janeza Janše).

Drugič sem o Milanu Kučanu kot sodelavcu KOS-a pisal v nedavni moji kritiki Repetove knjige o Kučanu. Zdelo se mi je namreč nezaslišano, da v tako obsežni biografiji Repe, in Kučan kot nekakšen soavtor, ne spregovorita niti besedice o tej Vasiljevićevi izjavi, in gresta molče preko te pomembne epizode Kučanovega življenja oziroma, da bi lahko prav to knjigo Repe in Kučan izkoristil za natančen obračun z Vasiljevićem, saj je Vasiljevićeva izjava zelo odmevala in odmeva še danes. Ni namreč nepomembno, če bivši šef KOS-a javno in brez dlake na jeziku in zelo konkretno, s podatki, opiše to Kučanovo sodelovanje. In tudi Kučan ni kdorsigabodi ampak eden najpomembnejših politikov v slovenski zgodovini in iti molče preko sodelovanja s tajno službo in o tem spregovorti šele, ko ni več druge možnosti, je zgovorno dejstvo samo po sebi!

Dobro, sedaj je bil očitno, pod težo moje kritike, Milan Kučan primoran odgovoriti in demantirati Vasiljevića in ga dejansko proglasiti za lažnivca. Kaj pa je dejansko povedal Aco Vasiljević v Mladini, januarja 1995, ta najbolj sposoben kosovec (spomnimo se samo kosovih tajnih posnetkov Špeglja v Vasiljevićevi režiji), o tej Kučanovi sodelavski vlogi. Vasiljević ni samo mimogrede navrgel sodelovanje Kučana s KOS-om ampak je bil pri tem zelo konkreten. Prvič, to se je dogajalo v času služenja vojnega roka Milana Kučana (1967/1968). Drugič, Kučan je “spremljal nekega študenta likovne akademije in bil pristojen tudi za druge varnostne zanimive ljudi.” Tretjič, Kučana je imel na zvezi, torej z njim je kontaktiral oficir KOS-a Milinko Đoković, “ki je upokojen in sedaj živi v Beogradu.” Četrtič, kodno ime alias psevdonim, torej tajno ime pod katerim so v KOS-u vodili Kučana kot sodelavca je bilo “Plavi”. In petič, pravi Vasiljevič leta 1995, se to meni “ne zdi nič slabega. Sodelovati s Kosom je končno pomenilo, da je državljan angažiran pri obrambi in zaščiti svoje države.” Tako Vasiljević.

Sedaj smo pred izbiro ali verjeti (za Kučana) neverodostojnemu lažnivcu Aleksandru Vasiljeviću ali verjeti zapozelo odkritosrčenemu Milanu Kučanu. Tisti, ki Kučana ne marajo bodo verjeli prvemu, tisti, ki ga imajo radi bodo verjeli drugemu. In jaz, ki o tem veliko berem in pišem? Zaenkrat bolj verjamem Vasiljeviću, saj sem v pripravah na knjigo JBTZ prebral (in tudi pozneje) vse kar je javno povedal Aco (tudi o meni) in moram reči, da je bil zelo iskren glede na to da gre za bivšega tajnega obveščevalca. Na drugi strani sem prebral tudi mnogo tega kar je Kučan izjavljal v zvezi z JBTZ in moram reči, da ni bil niti najmanj iskren, če se izrazim zelo milo. Seveda pa bom sedaj, kadarkoli bom pisal o “Plavem”, ob Vasiljevićevem pričevanju objavil tudi Kučanov demanti. Tako pač jaz gledam na podajanje zgodovine, iz žabje perspektive bi rekel Repe, kajti iz visokega, žirafinega pogleda, kot ga uporablja Božo, se spregleda ali zamolči preveč pomembnih dejstev!