Danilo Slivnik v knjigi Kučanov klan o …
… medijih: »Kučanov klan (…) z njimi ni imel težkega dela: nekateri so mu pripadali že od nekdaj, drugim je malo požugal, pa so se vdali, tretje si je pridobil z drobnimi ’prigovarjanji’, večina pa tako ni nikoli razumela, za kaj gre.«
… o nastanku in namenu Kučanovega klana: »Najbolj varovana skrivnost je bil ves čas podatek, da znotraj partije obstaja Organizacija oziroma nekakšna oblast nad oblastjo. (…) Milan Kučan je lahko začel upati, da bo nekoč šef partijskega imperija, šele potem, ko se je konec osemdesetih let prerinil v Organizacijo. (…) Obstajajo priče, ki zatrjujejo, da je najožji krog Organizacije leta 1989 sprejel sklep o nujnih ukrepih za preživetje njenih potomcev in da je bilo izrecno rečeno, da sprememba režima nikakor ne sme prizadeti ali socialno ogroziti njihovih otrok.«
… brutalnem obračunavanju s tistimi, ki so spregledali namere Kučanovega klana: »Tako (…) je očitno spregledala Alenka Potočnik Lauko. (…) Stvar jo je prignala tako daleč, da je zagrozila, da bo o vsem javno spregovorila. A ko se je nekaj dni pozneje odpeljala na sejo v Ljubljano, je na poti tja pri Ratečah nenadoma zavila k železniški progi, izstopila iz avta in skočila pod vlak. Bila je takoj mrtva, uradno pojasnilo pa je bilo kratko in lakonično: samomor.«
… trgovini z orožjem: »Spomladi in poleti 1993 se je tako Ljubljana začela spreminjati v pravo Casablanco. Nihče ni več vedel, kdo koga zalezuje in kdo bi rad komu podtaknil trgovino z orožjem. Dve leti pozneje je Zvonar (Ludvik Zvonar, nekdanji vodja Tehničnega zavoda MORS; op. a.) nekemu prijatelju dejal, da ima vsega dovolj. (…) Bal naj se ne bi niti Kučana. Dejal je, da se s predsednikom sploh ne bi veliko pogovarjal, če bi si prišel navzkriž z njim; še manj bi se tožaril, ampak bi kratko malo vzel šibrovko ter ga ustrelil.«
… politični in gospodarski moči: »Tako je leta 1990 Demos na primer imel politično moč, a je ni znal preliti v ekonomsko. Stara nomenklatura in Kučanov klan sta ekonomsko moč ves čas imela in sta si nato v zelo kratkem času ponovno pridobila tudi politično.«
… vplivu Kučana na SKD in Lojzeta Peterleta: »S krščanskimi demokrati pa tako in tako ni bilo težav, ker jih je nekdanja levica povsem priklenila nase in iz njih za majhen denar naredila poslušno orodje koalicije.«
… o tem, kako je Dimitrij Rupel podlegel Kučanu: »Do odločilnega zasuka je prišlo, ko sta Milan Kučan in Dimitrij Rupel odpotovala na dvodnevni obisk v Katalonijo. Po njem je bil namreč tudi Rupel za ‘kompromisni’ predlog, da se levica pridruži Demosovi pobudi in da se prag veljavnosti referenduma dvigne.«
… strukturi Kučanovega klana: »Klan ima namreč dve strukturi: osnovno jedro, ki ga sestavljajo najtesnejši Kučanovi sodelavci, prijatelji in zaupniki, in širši krog članov (…), ki so za klan sicer zelo pomembni in zanj veliko naredijo, vendar največkrat ne vedo natanko, za kaj gre. (…) Ali povedano drugače: vsi s klanom nimajo zavestno zvez; nekateri so z njim, a ne vedo, da so, drugi mislijo, da so, pa v resnici niso.«
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
