Novi eksces višje sodnice Vesne Bergant Rakočević: Janu Zobcu je poskušala podtakniti duševno bolezen!

A prav s takšnimi izpadi je očitno »primerna« za predsednico Slovenskega sodniškega društva, za kar so jo na občnem zboru nedavno izvolili. Vseeno pa jo, kot kaže, še vedno zelo boli, ker ji ni uspelo postati tudi vrhovna sodnica. Tako na civilnem oddelku vrhovnega sodišča kot v sodnem svetu so presodili, da je bil boljši kandidat Matej Čujovič. Zoper odločitev sodnega sveta se je neupravičeno pritoževala vse do ustavnega sodišča, od koder je dobila še zadnjo sodno zaušnico. Takšno ravnanje je med sodniki sprožilo nemalo začudenja.

A Rakočevićeva ne more iz svoje kože. Tako je zdaj v intervjuju za Mladino sprevrženo poskušala na osebni ravni diskreditirati vrhovnega sodnika Jana Zobca. Ker je Zobec oster kritik anomalij slovenskega sodstva (kar tudi podrobno strokovno utemelji), je dejala, da »smo na neki način talci njegovih prepričanj ali preganjavice«. Vrhovnemu sodniku je torej podtaknila duševno bolezen s preganjalno blodnjo. Tako zavrženega napada na kolega sodnika celo slovensko sodstvo, kjer med sodnike pridejo tudi nekateri skrb zbujajoči osebki, ne pomni. Morda bi kakšen psihiater res lahko analiziral, za kaj gre.

Kot je za Reporter dejal vrhovni sodnik Zobec, gre pri napadu Rakočevićeve nanj za očitek duševne bolezni, kar je skrajno neetično. Poudarja, da so njegove kritike sodstva vedno podkrepljene z empiričnimi dokazi. O tem veliko piše v znanstvenih revijah v Sloveniji in tujini, kjer nastopa tudi z referati na konferencah o sodstvu, vladavini prava, ustavnosti … Sprašuje se, ali se mu sodnica tako maščuje, ker je ni podprl v postopku izbire vrhovnega sodnika. A tako je ravnal (enako tudi velika večina drugih sodnikov s civilnega oddelka), ker je bil drug kandidat na podlagi sodb izrazito strokovno boljši.

Višja sodnica, ki ima opravljen doktorat, se je še obregnila ob Zobca, češ da je škoda, da se ni bolj posvetil znanosti in da bi bilo primerno, da bi vsi vrhovni sodniki imeli tudi znanstveni naziv. A Zobec pravi, da sodnika predvsem kvalificira število referenc za njegove strokovne članke, ki jih v sodbah navajajo sodniki rednih sodišč in ustavnega sodišča. Koliko je razmišljanje posameznega sodnika torej prodrlo v sodbe. Tu bi se lahko začele primerjave.

Rakočevićeva se je sicer v intervjuju sprenevedala, da sodnici Klajnšek ni čestitala za obsodbo Janše, pač pa za pogum, da je odločila v skladu z zakonom in po svoji vesti. A izkazalo se je, da je bila odločitev v popolnem nasprotju z ustavo in zakonom. Tu se kaže, da je Rakočevićeva precej šibka na področju ustavnega prava. Ali pa je zgolj navijaška. Vsekakor slaba referenca za morebitno novo kandidaturo za vrhovno sodnico.

Ali bodo zoper njo zaradi napada na sodnika Zobca ukrepali, bomo povprašali sodni svet.