Razlaščenci bodo tožili banke

Vseslovensko združenje malih delničarjev Slovenije in Društvo mali delničarji Slovenije bosta še pred koncem prihodnjega tedna v imenu razlaščenih obvezničarjev in delničarjev vložili tožbe proti Banki Slovenije in poslovnim bankam. Poudarjajo namreč, da ustavno sodišče ni ustavilo zastaralnega roka za tožbe proti poslovnim bankam, ki kmalu poteče.

Podlaga za tožbe je nedavna odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da določbe novele zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris obveznosti v leta 2013 podržavljenih bankah, niso bile v neskladju z ustavo, so pa ustavni sodniki neskladje ugotovili v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.

V VZMD so se odločili skupinske odškodninske tožbe vložiti preko Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki in Odvetniške pisarne Jereb. Zastaralni rok za tožbe proti petim bankam - NLB, NKBM, Abanki, Probanki in Factor Banki - po njihovi razlagi zastara 17. decembra letos, pri Banki Celje pa 16. decembra prihodnje leto.

"Priprave odškodninskih tožb so v teku, o števili tožnikov pa še ne moremo govoriti," je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik VZMD Kristjan Verbič. Petra Jereb iz odvetniške pisarne Jereb je ob tem dejala, da je ustavno sodišče prekinilo zastaralne roke le za tožbe proti Banki Slovenije, "mi pa menimo, da za razlastitvijo stojijo tudi poslovne banke".

Odločili so se, da mora posamezni razlaščeni vlagatelj za pristop k skupinski tožbi plačati pristopnino v višini trikratnika sodne takse za tožbo, ki bo jo sicer posameznik moral plačati, če bi tožbo vložil individualno. Iz prejete pristopnine se bodo plačali stroški takse za tožbo in morebitno pritožbo, nagrada pa bo odvetnikom izplačana v primeru prejete odškodnine.

V imenu razlaščencev bodo od Banke Slovenije ter bank izdajateljic izbrisanih delnic zahtevali odškodnino v višini zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnic, pri obveznicah pa nominalne vrednosti glavnice obveznice, povečane za pripadajoče obresti, kjer bo to mogoče.

Tožbe se bodo načeloma vlagale skupinsko, torej ena tožba vseh strank zoper proti isti banki, je pojasnil odvetnik Damijan Gregorc iz odvetniške pisarna Miro Senica in odvetniki. Po njegovih besedah je šlo pri izbrisu namreč za pasivnost in neravnanje poslovnih bank, ki so imele določene obveznosti, pa jih niso izpolnjevale.

Skupinske tožbe za Društvo mali delničarji Slovenije pripravljajo v Odvetniški pisarni Tamara Kek, tožbe pa bodo vložene tako zoper Banko Slovenije kot primarni tožbeni zahtevek, pa tudi zoper poslovne banke kot podredni tožbeni zahtevek. "Strankam ponujamo tudi pristop k skupinskim tožbam, kar pomeni, da bo na eno tožbo vključenih do 10 tožnikov. To bo tožnikom v samem postopku znižalo stroške postopka," je za STA pojasnila odvetnica Tamara Kek.

Stranke bodo z odvetniško pisarno sklenile pogodbo in podpisale pooblastilo ter plačale znesek za vložitev tožbe, ki je odmerjen glede na vrednost spornega predmeta. "Od strank ne zahtevamo kakršnekoli nagrade v primeru uspeha v sporu. Prav tako lahko stranka kadarkoli odstopi od pogodbe oz. prekliče obvestilo, brez obveznosti, da krije bodoče stroške," je pojasnila odvetnica.

Ministrstvo za finance je sicer začelo pripravljati zakon, ki bo sledil sodbi ustavnega sodišča glede zagotavljanja pravnega varstva v primeru ukrepov ob sanaciji bank leta 2013. Predvidena je možnost vpogleda v dokumentacijo, ki je bila podlaga za odločbe, obrnjeno dokazno breme in vzpostavitev sistema kolektivnih tožb.

Glede na vsebino odločbe ustavnega sodišča, ki daje zakonodajalcu zelo ohlapno navodilo glede tega, kako naj uredi učinkovito sodno varstvo, pa Kekova dopušča možnost, da bo tudi nova ureditev predmet presoje ustavnosti pred ustavnim sodiščem.