Gamulin hodi na Triglav z Janezom Janšo, obdeluje spletne ankete za bogatega strica desnice Aleša Štrancarja in na omrežju X objavlja dolge, razdelane statistične analize vsega mogočega: od prometa do kriminala. V zadnjem tednu je na desnem polu je zaslovel z analizo posnetkov prisluhov, ki so po njegovem dokazali, da posnetkov ni ustvarila umetna inteligenca. Gamulin sicer ni ekspert za to področje (kot še za kaj drugega ne), a očitno močno zaupa orodjem umetne inteligence, s katerimi si pomaga pri svojih analizah. 

Zamolčano! Janšev pristaš in Štrancarjev anketar na TV secira prisluhe

S svojo zadnjo »analizo« na X-u se je prelevil v detektor laži in se lotil nastopa Nike Kovač na včerajšnji novinarski konferenci o vmešavanju tujih obveščevalcev v slovenske volitve. Natančneje, spravil se je na njen izpad, ko je prekinila odgovor Filipa Dobranića, se obregnila ob novinarja, ki mu je zastavil vprašanje, in končala novinarsko konferenco.

Gamulin je včeraj na X-u objavil daljšo »forenzično retorično analizo« odziva Kovačeve, a sta se ob njegov tekst obregnila najprej Jaušovec in nato še kolega programer Marko Plahuta. V seriji objav na X-u sta sesula Gamulinovo uporabo orodij umetne inteligence v analizah, ki jih širi na družbenih omrežjih.

»Katerokoli AI orodje danes v 10sek zgenerira besedilo, ki zveni kot res forenzična analiza. Od lažnimh indeksov, do izmišljenih metrik in citatiov, ki jih 99% ljude ne preveri. Na vse to pa padajo tudi najvecji slovenski "intelektualci" ...« je na X-u v odziv na Gamulinovo analizo, ki sta jo med drugimi delila tudi znana tviteraša in računalničarja Žiga Turk in Tomaž Štih – Libertarec, zapisal programer Peter Jaušovec.

X.com

Ta je nekdanji sodelavec informacijskih velikanov Microsoft in Oracle, danes pa se v ameriškem podjetju solo.io ukvarja z umetno inteligenco. 

»Oba tu citirana sta celo računalnikarja. Če ta dva tako enostavno pogoltneta tako reč, ni čudno da potem novinarji in politiki to pograbijo kot suho zlato,« je ob tem pripomnil Aleš Špetič, predavatelj podjetništva na Fakulteta za računalništvo in informatiko ter nekdanji glasnik digitalnih tehnologij RS.

»Pravi strokovnjaki ste vsi po vrsti, ko padate na AI generirane tekste,« je bil Jauševec razočaran nad oboževalci Gamulina. Temu je svetoval: »Niko, daj se kaksen drugi model uporabi pa spusti svoj text skoz...«

Imel je kar nekaj pripomb na Gamulinovo analizo, ki jo je kritično razdelal v seriji objav na X-u. Med drugim ga je zmotilo, da je analiza Kovačevi namerila zelo visok »jitter« oz. nestabilnost glasu – tako visoko, da bi morala biti govornica medicinski problem. »Bodisi avtor te številke ni izmeril, bodisi ne ve, kaj meri. Nobena od teh možnosti ne krepi njegove verodostojnosti,« pravi Jaušovec.

Nadalje Gamulinu očita, da piše o neobstoječem kazalniku v forenzični lingvistiki, se obregne ob to, da metode, ki se uporabljajo za analizo otroških pričevanj, uporabi za analizo tiskovne konference, ter da sam definira analitično kategorijo, jo nato meri in interpretira. »To ni analiza. To je šteti samo tiste stvari, ki potrjujejo tvojo tezo,« je oster Jaušovec.

»Ali avtor z 1200 besedami o odzivu odgovori na vprašanje novinarja, ki ga citira? Ne. Namesto tega analizira, kako je nekdo deflektiral od vsebine — medtem ko sam deflektira od vsebine. To je rekurzivna ironija, ki ne potrebuje forenzične akustike, da jo opazimo,« je Jaušovec neprizanesljiv do Gamulina. 

O analizi slednjega Jaušovec pravi še, da »dovolj resno zveni za tiste, ki ga vabijo na TV in kimavce, ki se podpisujejo pod tweetom.«

Gamulina se je lotil tudi Marko Plahuta, programer, raziskovalec in podatkovni analitik. Ta je, potem ko se je v Gamulinovo objavo poglobil Jaušovec, še sam šel preverjat zapisano.

Pri tem je bil dovolj natančen, da je Gamulina prisilil v spremembo teksta o »jitterju«, kar pa Plahuto ni zadovoljilo: »Ne bom ti težil, ampak jitter je uveljavljen klinični termin. Kot si videl na slikah - če tvojo metriko (ne pravim, da je napačna!) imenuješ jitter, je relevantni del članka popolnoma diskreditiran.«

Nazadnje je šel Plahuta Gamulinov zapis še preverit z umetno inteligenco, ki je bila še precej bolj brutalna kot oba človeška računalničarja. 

ChatGPT je ocenil, da Gamulinova članek ponuja »iluzijo znanstvene natančnosti«, vendar metodologija in interpretacije ne ustrezajo znanstvenim standardom – zlasti zaradi neveljavnih akustičnih meritev (kot je 14–20 % tresenja) in preveč samozavestnih sklepov o resničnosti. Ter da je sklep vnaprej določen, vsa analiza pa je izpeljana tako, da se pride do želenega zaključka. 

Gemini 3.1 Pro pa je celo ocenil, da je članek psevdoznanstven, neutemeljen in klasična tehnika za obrekovanje nasprotnikov. 

Gamulinov odgovor na to kritiko njegove analize je, da je bil njegov »namen pridobiti objektivno oceno o tem, v kolikšni meri je bila konferenca konstrukt, brez pripravljenosti razkritja več podatkov in zgolj predstavitev trditev in framing le-teh kot absolutno resnico.«