Najbolj, za skoraj petino, so medletno dražji lesni peleti. Kljub podražitvi pa so lesna goriva, preračunano na megavatno uro, še vedno bistveno cenejša od kurilnega olja.

Za namene ogrevanja se v gospodinjstvih lahko uporabljajo različna lesna goriva. Ta uporabniku po navedbah Gozdarskega inštituta Slovenije predstavljajo glede na preostale energente ekonomičen, obnovljiv in gledano na celoten življenjski krog tudi ogljično nevtralen vir energije.

Ob začetku kurilne sezone 2025/26 so na inštitutu znova preverili cene lesnih goriv - peletov, sekancev, drv in briketov - na slovenskem trgu ter jih primerjali s cenami ob koncu pretekle kurilne sezone ter s cenami v enakem obdobju lani.

Za tono lesnih peletov, pakiranih v vreče po 15 kilogramov in z vključenim davkom, je bilo tako treba ob začetku tokratne kurilne sezone v povprečju odšteti 378 evrov. V primerjavi s preteklim zbiranjem cen ob koncu kurilne sezone 2024/25 je cena v povprečju narasla za 16 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 19 odstotkov, ugotavlja inštitut.

Cene lesnih peletov se sicer razlikujejo glede na kakovostni razred. Prav tako so razlike v ceni glede na vrsto ponudnika. Najcenejši peleti so v povprečju pri slovenskih proizvajalcih, sledijo peleti pri distributerjih, najdražji pa so peleti pri spletnih ponudnikih. Do razlik prihaja tudi glede na vrsto embalaže.

Cena najpogosteje uporabljenih sekancev na slovenskem trgu - to so sekanci z velikostjo delcev med 3,15 in 31,5 milimetra in z vlažnostjo okoli 30 odstotkov - ob začetku kurilne sezone 2025/26 znaša skupaj z davkom v povprečju 109 evrov za tono. To je 16 odstotkov več kot ob koncu pretekle kurilne sezone, v primerjavi s ceno v enakem obdobju lani pa je razlika zanemarljiva.

Drva, dostopna na slovenskem trgu, se med seboj razlikujejo po drevesni vrsti (prevladujejo bukova), vlažnosti (od svežih do polsuhih, zračno suhih in sušenih v sušilnici) in dimenziji (dolžine 25, 33, 50 in 100 centimetrov).

Cena drv dolžine 25 centimetrov in vlažnosti 20 odstotkov je v tokratni analizi z vključeni davkom v povprečju znašala 271 evrov na tono. V primerjavi s koncem zadnje kurilne sezone je bila višja za 15 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za osem odstotkov.

Briketi se medtem zaradi večje gostote energije po pojasnilih gozdarskega inštituta navadno uporabljajo v kaminih kot alternativa drvom. Cene lesnih briketov so se v primerjavi s preteklim zbiranjem cen in enakim obdobjem lani v povprečju povišale le za približno tri odstotke. Za tono lesnih briketov, pakiranih v zavoje po 10 kilogramov, je bilo treba tako na začetku te ogrevalne sezone z davkom v povprečju odšteti 332 evrov.

Cene lesnih briketov se sicer prav tako razlikujejo glede na embalažo pakiranja. Najpogostejše je pakiranje ali v kartonske škatle ali pa v PVC-zavoje.

Ob medsebojni primerjavi cen lesnih goriv in njihovi primerjavi s cenami kurilnega olja so na gozdarskem inštitutu ugotovili, da so, preračunano v evre na megavatno uro (MWh), vsa lesna goriva cenejša od kurilnega olja.

Cena kurilnega olja je tako v začetku novembra znašala okoli 110 evrov na MWh. Cena lesnih peletov je bila z okoli 80 evri na MWh nižja za 27 odstotkov, briketov s skoraj 71 evri za 36 odstotkov, drv z 68 evri za 38 odstotkov, lesnih sekancev pa z 32 evri za MWh za 71 odstotkov.

Cena zemeljskega plina je bilo istočasno z nekaj nad 82 evri za MWh za 25 odstotkov nižja od cene kurilnega olja.

Podrobnejša analiza je na voljo na sta.si/qe5fpD.

Tudi v gozdarskem inštitutu, tako kot ostali pristojni, opozarjajo, da je treba za zmanjšanje onesnaženosti zraka s trdnimi delci, ki nastajajo pri zgorevanju lesne biomase in škodujejo zdravju, uporabljati kakovostna lesna goriva ter primerne kurilne naprave in dimnike.

Zaradi zagotavljanja požarne varnosti, želje po čim večjem izkoristku energije ter posledično čim nižjih stroških ogrevanja, je treba kurilne naprave in dimnike tudi redno in strokovno vzdrževati, v njih na pravilen način kuriti ter uporabljati primerna in čim bolj kakovostna lesna goriva.