Časnik spominja na dogajanje iz lanskega poletja, ko so se države območja evra z Atenami pogovarjale o nadaljevanju nudenja pomoči Grčiji in je bilo videti, da se upnice z novo grško vlado nikakor ne morejo dogovoriti.
Takrat je sicer mirni ekonomist izgubil potrpljenje z grškim premierjem Aleksisem Ciprasom in takratnim finančnim ministrom Janisom Varufakisom: na srečanju finančnih ministrov držav z evrom v Rigi je svoje kolege pozval, naj se zaradi pomanjkanja napredka v Grčiji ter njene plačilne nesposobnosti pripravijo na izstop države iz območja evra.
Varufakis se je takrat ostro odzval, je v pogovoru za Die Welt povedal Mramor. "To je bilo res grobo. Jasno, saj ni bil vesel mojega stališča." Varufakis, ki je kmalu zatem odstopil, je Mramorjeve besede označil za "nedostojne" in ga obtožil zelo neevropskega ravnanja.
Videl je, da se v Grčiji ničesar ne premika, zato je izgubil potrpljenje, piše avtor članka, ki se mu zdi Mramorjeva jeza razumljiva. Trojka je bila namreč takrat tik pred tem, da razpre svoj dežnik tudi nad Slovenijo, potem ko je zašla v hudo bančno in finančno krizo. "Ko smo bili z gospodarskega stališča v najslabšem možnem položaju in tik pred tem, da pokličemo trojko, smo pomagali še Grčiji," je dejal Mramor.
Slovenija je reševanje svojega gospodarstva in finančnega sistema vzela v svoje roke - z ustrezno bolečimi ukrepi za prebivalce, nadaljuje Die Welt. Državni proračun se je zmanjšal, plače v javnem sektorju znižale in zamrznile, sprejeta je bila cela vrsta varčevalnih ukrepov.
Iz tujine je prišla pomoč - od kod, je še danes skrivnost. Slovenija je prodala za več več milijard evrov obveznic, da je od bank odkupila slabe kredite in jih parkirala v slabi banki. Od kod so prišle milijarde, slovenska vlada še do danes ni razkrila. "Ne razkrivamo, kdo je bil posojilodajalec," je dejal Mramor, ki takrat še ni bil finančni minister. Povedal je le, da gre za zasebnega vlagatelja, ki je bil zelo vesel, da je lahko kupil slovenske obveznice.
Mramor je v pogovoru opozoril še, da je Slovenija članica območja evra, ki je prevzela največje tveganje. Za dolgove ostalih držav z evrom namreč jamči s 3,2 odstotka svojega bruto domačega proizvoda (BDP). V absolutnih številkah je prispevek Nemčije seveda večji, a njegov delež v BDP je le 2,4-odstoten, v primeru Luksemburga pa celo le 1,4-odstoten.
Grčija se ravno zdaj s svojimi mednarodnimi posojilodajalkami pogaja o podaljšanju programa pomoči. Pri tem se Mednarodni denarni sklad zavzema za to, da bi državi odpisali del pomoči, to pa Sloveniji ni všeč. "Če bo res prišlo do odpisa dolgov, bomo morali sesti za pogajalsko mizo," je dejal Mramor, ki zahteva, da se "breme reševanja grškega problema enakomerno porazdeli na vsa ramena", še piše Die Welt.