Migracije niso bile tema ne v petek ne včeraj, a kljub temu je ta problematika tako zelo pereča, da se je večkrat pojavila v pogovorih o drugih temah, tudi z vidika finančnih in ekonomskih posledic, ki so lahko negativne ali pozitivne, je pojasnil Mramor.

Begunska kriza lahko ima po ministrovih besedah pozitivne posledice zlasti za finančno trdne države s hitro starajočim se prebivalstvom, kot je Nemčija, saj so begunci, ki prihajajo, v glavnem mlajši. V tem primeru je to lahko dobra investicija v prihodnost, je ocenil.

Teže pa je za države, ki imajo demografske probleme, a so šele v procesu fiskalne konsolidacije ter pod pritiski, naj zmanjšajo primanjkljaj in dolg. Med temi je tudi Slovenija, tako da je ta izziv po Mramorjevih besedah za Slovenijo prišel tri ali štiri leta prezgodaj.

Finančni ministri sicer niso imeli vodene razprave o stroških begunske krize, ki bi temeljila na resni analizi, so si pa izmenjali izkušnje in ocene. Slovenskega ministra je zanimalo zlasti, kolikšni so stroški v različnih situacijah, na primer če begunci ostanejo v državi ali če jo le prečkajo.

Skušali so pridobiti ocene finančnih ministrstev posameznih držav, ki so izpostavljene tokovom beguncev, je pojasnil Mramor in izrecno izpostavil, da so sicer tudi to samo ocene.

"Številke so zaskrbljujoče. Ne bi želel o njih govoriti, ker so zelo približne, so pa izjemno visoke," je dejal Mramor in dodal, da bodo te informacije uporabili pri načrtovanju proračuna za leto 2016 in 2017 ter se pripravili tudi, če tok beguncev pride v Slovenijo letos.

O kratkoročnih in dolgoročnih finančnih učinkih begunske krize v Sloveniji je po Mramorjevih besedah trenutno prezgodaj govoriti. V naslednjih dneh bodo to preučili in skušali priti do neke ocene.

Minister je pojasnil, da se že ves čas trudijo dobiti oceno, kolikšni so stroški prehoda begunca skozi državo, iz Hrvaške do Avstrije, in kolikšni bi bili stroški begunca, ki ostane, vključno s celo paleto stroškov njihove integracije v družbo.

Mramor ni želel soditi, ali so učinki begunske krize bolj negativni ali pozitivni. Če je trenutek pravi in je država dovolj finančno močna, so lahko pozitivni, so pa tudi drugi vidiki, socialni in kulturni, pri čemer tehtanje med ekonomskimi in drugimi vidiki ni enostavno, je pojasnil.

Ministri so sicer na zasedanju v Luksemburgu dobili informacije o tem, kako lahko pri soočanju z begunsko krizo pomaga Evropska investicijska banka (EIB). Njena pomoč je mogoča zlasti pri integraciji beguncev v družbo: zagotavljanju dodatnih šol, stanovanj, zdravstvene oskrbe.

Sredstva hišne banke EU sicer niso nepovratna in tako vplivajo na primanjkljaj, je opozoril Mramor. Takšna pomoč je tako smiselna le v primeru nujnih potreb po takšnih investicijah.

Na zasedanju se je odprlo tudi vprašanje obravnave primanjkljajev v državah, ki bi nastali zaradi begunske problematike. Države z največjimi izdatki so pozvale, naj bo to tolmačeno kot izjemna situacija in izvzeto iz spoštovanja evropskih proračunskih pravil.