Pisalo se je leto 1992 in bilo je skoraj pred natanko dvajsetimi leti. V eni izmed pisarn podjetja Hit v Novi Gorici je zazvonil telefon. Moški glas je osebi na drugi strani žice sporočil veselo novico: »Famozni Peterletov zakon je tudi v zboru občin padel.« Oseba, ki je dvignila telefon je bila Nelida Nemec, moški pa Ivan Vodopivec, funkcionar sežanske občine in poslanec tedanjega zbora občin republiške skupščine, človek, ki mu je Danilo Kovačič, tedanji generalni direktor Hita, nekaj dni prej obljubil 30 milijonov italijanskih lir (danes okoli 15 tisoč evrov) »prispevka« za godbo na pihala.
To je bil le eden od številnih prisluškovanj operativcev Varnostno-informativne službe (VIS). Demosova vlada, ki jo je vodil Lojze Peterle, se je od prvih demokratičnih volitev 1990 ukvarjala predvsem z osamosvojitvijo Slovenije, z lastninjenjem gospodarstva pa manj.
»Rdeči« direktorji, ki so takrat izgubili politično zaledje, so izkoristili ohlapno Markovićevo jugo zakonodajo in se že začeli lastniniti. Maja 1992 je padla Peterletova vlada in začela se je vladavina Janeza Drnovška. VIS pa je zaznala okoli 600 primerov kraj družbenega premoženja v slovenskih podjetjih, v skupščini, tudi z lobiranjem Hita, pa je propadel tudi igralniški zakon, ki je predvideval 80-odstotno državno lastništvo igralnic.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Nekoč je bila afera Hit
Dvajset let mineva od izbruha afere Hit, največje in prve poosamosvojitvene afere ter prvega resnega spopada s poskusi divje privatizacije.