Nataša Pirc Musar želi biti moralna avtoriteta, pa ji zadnja tri leta, ko je na funkciji predsednice republike, to ne uspeva najbolje. Njen predhodnik, ki danes prodaja pižame, teh problemov ni imel, saj se je vnaprej odpovedal biti moralna avtoriteta. Borut Pahor, ne glede na kritike, ki letijo na njegov račun, je povezoval in se trudil biti predsednik vseh Slovencev, Pirc Musarjeva je ubrala drugačen slog, ki v prvi vrsti ustreza njenemu osebnemu značaju.

Dobili smo predsednico, ki raje pridiga, kot posluša. Predsednico, ki si je rada domišljala, da je pojedla vso pamet tega sveta, da se spozna na vse in da ima vedno prav, tudi takrat, ko nima. Predsednico, ki še ni čisto preklopila iz prejšnje vloge, ko je bila odvetnica za slovensko elito. Ki se je zelo rada pravdala in ob tem veselo štela denar.

Da ni njihova predsednica, kot ji ves ta čas sporoča ne tako majhen del podanikov z desne, ni kriv le predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki naj bi svojim podpornikom vsiljeval takšno mnenje, kriva je Pirc Musarjeva v prvi vrsti sama.

Samo pogledati se mora v ogledalo. Pa je tega sploh sposobna? Do poteka mandata jo ločita še dve leti, o morebitni novi kandidaturi bo začela razmišljati kmalu – ali zmore in hoče nadaljevati politično pot na obstoječi funkciji, kot se je razgovorila v zadnjih intervjujih za Večer in TV Slovenija pred božičem.

Pirc Musarjeva si gotovo želi še druge petletke. Če ji morebiti ne bi uspelo leta 2027 prepričati volivcev, bi bolj verjetno kot njo to prizadelo prvega soproga Aleša Musarja, ki ga je predsednica poslala pred prazniki na mašo za domovino v ljubljansko stolnico, da ji ni bilo treba v prvi vrsti delati družbe predsedniku vlade Robertu Golobu, s katerim je že od nastopa mandata v permanentni »hladni vojni«.

Ko so jo vprašali, ali jo je funkcija spremenila ali je sama spremenila funkcijo, se ni izneverila sebi in je odgovorila kot iz topa – da zagovarja rek, da človek spremeni funkcijo in ne obratno.

Potem pa vendarle malce resignirano nadaljevala, da svoj bikovski značaj kot predsednica postavlja v ozadje. Da je včasih šla skozi zaprta vrata, zdaj pa raje trikrat vdihne in dobro premisli, da ne ponavlja napak, ki so bile posledica zaletavosti ali neznanja.

Da nikoli v življenju še ni imela toliko dela kot sedaj, da je v službi od 12 do 14 ur na dan in da ji ni žal. Da je bila njena šibka točka na začetku mandata zunanja politika, a naj bi to v prvem polletju mandata prigarala, se je pohvalila.

Toda žal ta ni edina, svojih šibkih točk na področju notranje politike Pirc Musarjeva še vedno ne vidi, se jih ne zaveda ali pa jih celo zavestno zamolči. Da bi morala svoj ego kdaj postaviti na stranski tir, ji svetuje celo njen podpornik iz predvolilne kampanje, predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin.

Stalna nesoglasja med predsednico republike in predsednikom vlade glede kadrovanja zanj niso le nesmiselna, temveč celo škodljiva. Po njegovi oceni bi predsednica lahko zavračala kandidate vlade, če očitno ne bi izpolnjevali pogojev, v konkretni situaciji pa se mu zdi kot zunanjemu opazovalcu, da jih zavrača, »ker ji niso všeč«, kar je najmanj nenavadno.

Spoštovane bralke in bralci! Vse dobro v novem letu 2026! Veliko sreče, zdravja, uspehov in veselja do življenja vam želi uredništvo Reporterja.

Čeferin je Pirc Musarjevi v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo svetoval, da bi se morala več pogovarjati in se ob tem zavedati, da je funkcija predsednika vlade de facto najvišja funkcija v državi.

Predsednica republike namreč nosi največjo odgovornost, da že eno leto (!), od 9. januarja 2025, ko je potekel mandat Boštjanu Vasletu, nimamo uradno potrjenega guvernerja Banke Slovenije, ki pa naj bi ga zdaj vendarle dobili v začetku prihodnjega leta, še pred iztekom mandata poslancem državnega zbora.

Toda to spet ni edini črn madež na Pirc Musarjevi, nič manjše odgovornosti nima, da že od konca februarja, ko je potekel mandat Petru Svetini, državni zbor še vedno ni izvolil novega varuha človekovih pravic, za kar je treba med poslanci zbrati dve tretjini glasov.

Pirc Musarjeva je posredno odgovorna tudi za kaos na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer je za mesto predsednika ponovila razpis. Še tam se je zapletlo, čeprav predsednica za imenovanje kandidatov na vodilne funkcije v KPK ne potrebuje podpore poslancev državnega zbora.

Robert Šumi, predsednik KPK v odhajanju, se je v zadnjih letih pustil zvleči v politikantske igrice kabineta Pirc Musarjeve, ki jim na koncu ni bil kos. Nekdanje političarke Tatjane Bobnar, odstopljene ministrice za notranje zadeve, ki je prišla navzkriž s predsednikom vlade in potem iz maščevanja proti njemu sprožila »sveto vojno«, zavetje pa našla v kabinetu predsednice republike.

Ob vseh teh spodrsljajih pa je predsednici vendarle uspelo razpisati datum rednih volitev v državni zbor (nedelja, 22. marec), s katerim soglašajo vse parlamentarne stranke.

A Pirc Musarjeva, ki si rada po svoje razlaga pristojnosti predsednice republike, tudi pri parlamentarnih volitvah ne more iz svoje kože, da se ne bi vmešavala v predvolilno kampanjo.

Tako že vnaprej javno razlaga, kakšno vlado si želi po volitvah. Da bi bila ta politično raznobarvna, da bi se v tem primeru morale stranke pogovarjati med seboj. Da si iskreno želi vlado narodne enotnosti oziroma neko obliko dogovora med pozicijo in opozicijo za sodelovanje pri strateško pomembnih temah za državo, tudi pri ustavnih spremembah.

Pirc Musarjeva si je tako že podala roke s predsednikom SDS, ki si prav tako želi »ustavno koalicijo razuma«. V primeru relativne zmage SDS mora Janezu Janši samo še podeliti mandat in bomo spet na konju. Na poti v drugo republiko.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.