Načelnik Generalštaba SV Glavaš: 37.a člen vojski ne daje pristojnosti "paradiranja po Ljubljani"

Slovenska vojska (SV) je po njegovih besedah sedanjo krizo z epidemijo novega koronavirusa zaenkrat dobro prestala. Med več kot 6300 vojaki so se doslej z novim koronavirusom okužili štirje, vsi na misijah. "Skrbimo, da slovenski vojaki z ukrepi, ki smo jih izvedli, ostajajo zdravi. To nam je uspelo," je poudaril.

Kontingentom na mednarodnih misijah so rotacije v začetku aprila podaljšali še za tri mesece. Medtem je v Sloveniji po besedah Glavaša zaradi epidemije preventivno stalno v službi le tretjina pripadnikov in pripadnic, vsak teden pa izvedejo rotacijo.

SV je po zadnji oceni za leto 2019 na delovanje v miru dobro pripravljena. Med dejavniki višje ocene zahtevane pripravljenosti kot v prejšnjih letih je Glavaš izpostavil modernizacijo infrastrukture na streliščih in vadiščih.

Na drugi strani pa ocena pripravljenosti za delovanje v vojnih razmerah ostaja negativna. To ga sicer, kot je dejal, ne skrbi preveč, saj je to tudi posledica zapletene metodologije. A po drugi strani tudi ni povsem neposredno odgovoril na vprašanje, ali je SV v tem trenutku zmožna ubraniti državo pred potencialnim zunanjim napadom.

"Kaj to pomeni," je vprašal. Ko je govor o pripravljenosti vojske na vojno, se je treba vprašati, na kakšno vojno - ali gre za vidnega ali nevidnega nasprotnika, gre morda za kibernetsko vojno? Ob razjasnitvi teh vprašanj na ravni ministrstva in politike nasploh bo mogoče po njegovih besedah tudi jasneje opredeliti kadrovske in materialne potrebe vojske.

Kot je razložil, je sicer med ključnimi dejavniki za negativno oceno kadrovska podhranjenost, saj ima SV od predvidenih 8000 pripravnikov stalne sestave in 2000 pripravnikov pogodbene rezerve v svojih vrstah trenutno 6330 pripadnikov stalne sestave in 657 pogodbenih rezervistov.

Ali so morda kadrovski cilji previsoki, se načelnik ni želel neposredno izrekati. "Cilji morajo biti realni in nekoliko višji," je poudaril. Njihova naloga pa je, da se trudijo te cilje doseči. "Potruditi se moramo, da v vsakem primeru dobimo v vojsko ne 100, ampak 1000 vojakov. Danes," je dejal.

Največji problem v kadrovski sliki SV sicer vidi v statusu vojakov po 45. letu, ko se za večino v skladu z zakonom konča službovanje v SV, začnejo pa težave z njihovo socialno varnostjo. Zato razmišlja, da bi s spremembo zakona o službi v SV določenim kadrom, denimo specialistom in mehanikom, pa tistim z znanjem optoelektronike, omogočili delo do 55. leta, kot je to recimo možno tudi v policiji. Več kot 100 zaposlenim so delo po 45. letu tudi že omogočili, a na delovnih mestih vojaških uslužbencev, kar pa ni ravno optimalno, je razložil.

Obstaja tudi vrsta drugih možnosti, kot sta zaposlitev v pomožni policiji ali v zaporskem sistemu. Slovenska vojska premore tudi veliko odličnih šoferjev, prav tako so razmišljali, da bi lahko ustanovili notranjo službo za varovanje objektov.

Naklonjen je tudi izvzetju vojske iz enotnega plačnega sistema, saj je položaj vojaka specifičen. Med drugim mora znati rokovati z orožjem in opremo, že ob nastopu in skozi kariero mora opraviti številna dodatna usposabljanja in se nasploh žrtvovati za vojsko. Ne nazadnje so vojaki edini v sistemu, ki podpišejo prisego, da bodo vestno izvrševali dolžnosti pri obrambi domovine in za to, če bo treba, dali tudi življenje, je spomnil.

Komentiral je tudi vprašanje, ali bi morda v sistem SV vključil tudi "vardiste", ki si želijo varovati slovenske meje. Kot je dejal, niti ne vemo, kdo so, saj so zamaskirani. Če pa bi se želeli priključiti SV, Glavaš ne vidi problemov, dokler za to izpolnjujejo pogoje, vključno z nekaznovanostjo. "Maske naj padejo," jih je pozval.

Ob tem pa je podprl aktivacijo dodatnih pooblastil vojski za varovanje južne meje. Poudaril je, da 37.a člen zakona o obrambi nikakor ne daje pristojnosti vojski "paradiranja po Ljubljani" ali v notranjosti države, pač pa možnost pridržanja, usmerjanja ter zagotavljanje javnega reda in miru izključno na meji.

Vojska po zagotovilih Glavaša tudi povsem obvlada postopke, ki so predvideni v 37.a členu. Vojska bi pokrivala določena območja, pregledovala teren in v primeru nezakonitega prehoda meje zadržala prebežnike ter nato poklicala policijo, ki bi izpeljala svoje postopke. Nima pa vojska pooblastil, da bi jih legitimirala, je pojasnil.

Zavrnil je tudi pomisleke, da bi morda vojaki zaradi nezadostne usposobljenosti glede izvajanja teh pooblastil lahko ogrožali civiliste. Tudi zdaj vojaki varujejo določena območja v državi, na primer strelišče na Počku, pa se tam zaradi tega nobenemu domačinu - civilistu torej - ne zgodi nič, je povedal.

Za učinkovito delovanje pa SV seveda potrebuje tudi ustrezno opremo. A tu je največji problem v financiranju, je dejal Glavaš. Vojska danes deluje na dveletnih finančnih načrtih, kar pa za vzdržnost nabav opreme ni optimalno, je opozoril. Gre za projekte, ki trajajo več časa, tudi do šest let, za kar bilo treba zagotoviti vzdržno financiranje.

Tik pred realizacijo je sicer nabava lahkih oklepnih vozil Oshkosh, ki bodo nadomestila izrabljene hummerje. Prve naj bi SV dobila konec leta. Tudi Glavaš pa je med potrebnimi investicijami navedel nakup osemkolesnikov za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine.

Naklonjen je ideji o nakupu transportnega letala, ki bi omogočalo rotacijo vojakov na misijah z lastnim prevozom. Nenazadnje bi bilo počasi treba zamenjati sedanji turbolet, ki je sicer kljub starosti v zadnji krizi izkazal za koristnega, saj so z njim v domovino prepeljali kup medicinske opreme, pa tudi okužene slovenske vojake s Kosova, je povedal načelnik.

Falcon je bil medtem na celovitem rednem vzdrževanju, ki naj bi se zaključilo konec maja. Na vzdrževanje, ki bo trajalo med osem in 12 mesecev, trenutno čaka tudi ladja Triglav. Tako za zdaj ne bo sodelovala v mednarodni operaciji Irini, ki bo nadomestila operacijo Sophia v Sredozemskem morju za preprečevanje nezakonitih migracij.

Slovenija bo zato v tej operaciji zaenkrat sodelovala z dvema pripadnikoma v poveljstvu. Na ostalih misijah in operacijah pa Glavaš trenutno ne vidi potrebe po kakšnih spremembah. Prav tako ostaja prva prioriteta SV prisotnost na Balkanu oz. na Kosovu v misiji Kfor.

Komentiral je še odločitev za predčasno rotacijo slovenskih vojakov v Iraku oz. za njihov začasen umik iz Erbila. Kot je pojasnil, so se zanašali na napovedi o odhodu nemških vojakov, ki pa se nato niso uresničile. Zato ocenjuje, da je bila ta odločitev "prehitro izrečena v javnosti". So pa v tej izkušnji videli, da so očitno sposobni v kratkem času izpeljati takšno operacijo.

Bliža se sicer letošnji vojaški praznik, dan Slovenske vojske. Kot je napovedal načelnik, zaradi epidemije ne bo večje prireditve, bodo pa njihove sile na dveh lokacijah pripravile slovesnosti z nekaj nagovori, podelitvijo priznanj in činov. Nato pa bo vodstvo ministrstva in SV gostil tudi predsednik republike Borut Pahor.