Minilo je že več kot pol leta, odkar pri organu Zagovornik načela enakosti preiskujejo, ali je diskriminacija res diskriminacija, pa tega še niso uspeli ugotoviti. Gre za pravo farso, ki se dogaja pod vodstvom zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika.
Že novembra lani smo v Reporterju opozorili, da je od znane odločbe ustavnega sodišča zoper diskriminacijo otrok v zasebnih osnovnih šolah minilo že skoraj pet let, pa Lobnik v dveh letih svojega delovanja kot zagovornik načela enakosti še ni ugotovil karkoli spornega. Pozor, gre za organ, katerega ključni namen je preprečevanje diskriminacije, in ravno pri tem organu se delajo, da te v nebo vpijoče diskriminacije sploh ni.
Spomnimo: ustavno sodišče je že leta 2014 z odločbo odredilo, da mora država javni program osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah plačevati enako kot javni program v javnih osnovnih šolah. Poudarjamo, gre za javni program. Sedaj je javni program v zasebnih osnovnih šolah še vedno plačan manj kot v javnih, razliko pa morajo doplačevati starši otrok v zasebnih šolah.
Čeprav je torej ustavno sodišče odredilo odpravo sedanje diskriminatorne ureditve, tega državni zbor, v katerem je imel v zadnjih petih letih vseskozi prevlado levi politični pol, noče uresničiti. Očitno iz ideoloških razlogov, ker sta pač dve zasebni osnovni šoli katoliški (vsega skupaj pa je med več kot 700 osnovnimi šolami zgolj šest zasebnih).
A veste, koliko ljudi, ki v pol leta niso sposobni ugotoviti v nebo vpijočega primera diskriminacije, je zaposlenih na organu Zagovornik načela enakosti? Ne boste verjeli, poleg Lobnika je tam zaposlenih še 16 ljudi! Davkoplačevalci pa bomo letos za njihovo delovanje namenili kar 1,1 milijona evrov.
Tudi nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je že pred dvema letoma ugotovila, da gre pri blokadi uresničitve odločbe ustavnega sodišča za diskriminacijo otrok v zasebnih osnovnih šolah in njihovih staršev. Toda Lobnik se je vse do lanskega novembra, ko smo ga neposredno soočili z vprašanjem, kaj bo glede tega naredil, delal, kot da sistematične diskriminacije več sto otrok in njihovih staršev na osnovi verske opredelitve ne vidi. Šele po našem vprašanju je sporočil, da je začel postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti. Vse od takrat še vedno »ugotavlja«.
Pred dvema mesecema nam je po našem ponovnem vprašanju napisal, da »pripravljajo odločbo«. Zdaj pa so nam iz njegovega urada po našem poizvedovanju poslali pojasnilo, da »gre za kompleksen primer, odločba je v sklepni fazi«. Lahko dodamo: če bi država izvajala diskriminacijo recimo zoper geje, bi Lobnik kot pripadnik te skupnosti nedvomno v hipu prepoznal diskriminacijo. Nič ne bi bilo »kompleksnega«.
A veste, koliko ljudi, ki v pol leta niso sposobni ugotoviti v nebo vpijočega primera diskriminacije, je zaposlenih na organu Zagovornik načela enakosti? Ne boste verjeli, poleg Lobnika je tam zaposlenih še 16 ljudi! Davkoplačevalci pa bomo letos za njihovo delovanje namenili kar 1,1 milijona evrov.
