Glede na to, da je bilo tokrat poleg dobrega bilijona evrov proračuna EU za obdobje 2021–2027 na mizi še dodatnih 750 milijard evrov sklada za okrevanje, ki je namenjen za premagovanje gospodarskih posledic pandemije, se lahko vsaka država pohvali z zgodovinskim izkoristkom. Verjetno bodo šele podrobnejši izračuni in primerjave med članicami pokazale, kako uspešna je bila posamezna država pri pogajanjih.
Če pogledamo delitev 390 milijard evrov nepovratne pomoči iz sklada za okrevanje, je lahko zelo zadovoljna Italija, saj je dobila kar 81,8 milijarde evrov, največ v absolutnih številkah. A primerjalno gledano so lahko še bolj veseli Španci, ki so dobili 77,3 milijarde evrov. Glede na to, da je Špancev manj kot Italijanov, je Španija na glavo dobila več podarjenih evrov kot Italija.
Slovenija bo dobila 2,1 milijarde evrov nepovratne pomoči za premagovanje gospodarskih posledic korone. To je primerjalno gledano, če upoštevamo število prebivalcev, manj od naše zahodne sosede Italije in južne sosede Hrvaške, a več od severne sosede Avstrije in vzhodne sosede Madžarske.
Izkupiček Slovenije bi bil pri nepovratni pomoči verjetno še boljši, saj je po prvotnem načrtu, ki sta ga na lastno pest oblikovala francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, delež nepovratne pomoči znašal kar 500, delež kreditov pa 250 milijard evrov. Zaradi nasprotovanja varčne četverice (dejansko peterice: Avstrija, Nizozemska, Danska, Švedska in Finska) se je nepovratna pomoč znižala na 390 milijard evrov, krediti, ki jih bo seveda treba odplačati, pa so se povečali na 360 milijard evrov.
Slovenija bo upravičena do 3,6 milijarde evrov kreditov. Druga stvar je delitev večletnega evropskega proračuna, ki znaša 1074 milijard evrov. Pri tem si je Slovenija priborila skoraj pet milijard evrov. A večino tega denarja bo morala Slovenija še znati izčrpati.
Kakšen bolj črnogled človek bi lahko dejal, da so lahko vsi politiki zadovoljni, saj delijo denar, ki so si ga sposodili od svojih vnukov. To zadolževanje namreč v bistvu je – sposojanje od vnukov. A to ni nujno slabo, če se bo s tem denarjem omogočilo blaginjo in razvoj, ki bo čez desetletja blagodejen tudi za takrat že odrasle vnuke.