Mojmir Mrak: Zdi se, da vlada preprosto ne zaupa ne stroki ne državljanom

Zdi se, da vlada preprosto ne zaupa ne stroki ne državljanom, ko je govor o pripravi načrta za okrevanje in odpornost," je ugotavljal.

Mrak, ki je lani sodeloval tudi v svetovalni skupini vlade za pripravo protikoronskih ukrepov, se je dotaknil še vprašanja poslabšanja javnofinančne slike in učinkov načrtovanih ukrepov na področju davkov in prek predloga socialne kapice tudi prispevkov.

Slovenija je na krizo po Mrakovih besedah odgovorila podobno kot večina drugih razvitih držav v svetu, zato je razumljivo, da sta bili posledici tega velik javnofinančni primanjkljaj in povečanje javnega dolga. A zdaj ugotavlja, da "povečevanje obsega izdatkov, povezanih s krizo, postaja vse bolj nepregledno in tudi zelo otežuje resen nadzor proračuna celo institucijam, ki so za to pristojne, kot sta na primer računsko sodišče in fiskalni svet".

Glede predlaganih davčnih razbremenitev in socialne kapice se strinja, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno in ga je treba razbremeniti, a vladne predloge bi morali spremljati predlogi za "dodatne vire iz drugih naslovov, recimo iz nepremičninskega davka".

Slovenski fiskalni položaj je po njegovih besedah izrazito ranljiv. Trenutna sposobnost ugodnega zadolževanja po njegovi oceni ni posledica tega, da je Slovenija naredila nekaj specifično dobrega, ampak se tako trenutno zadolžuje večina evrskih držav, saj območje evra danes uživa bistveno večje zaupanje finančnih trgov kot pred leti.

"Popravki pa se bodo prej ali slej zgodili in zato bi se morali vesti previdno pri izdatkih in tudi pri zadolževanju," je pozval in posvaril, da je ob enaki ravni javnega dolga v deležu od BDP mala država bistveno ranljivejša kot velika. "Kriza evrskega območja je to jasno potrdila," je še dodal.