Revija Reporter
Slovenija

Na NPU se hvalijo, da nedotakljivih ni

STA

1. jan. 2020 9:30 Osveženo: 9:33 / 01. 1. 2020

Deli na:

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)

STA

Mineva 10 let od ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po oceni generalne direktorice policije Tatjane Bobnar je urad izpolnil pričakovanja. Preiskovalci NPU so po njeni oceni zavzeti in dobri, s svojim dosedanjim delom pa so dokazali, da nedotakljivih ni. Za novega direktorja Darka Muženiča pravi, da je prinesel nov veter.

Na Nacionalnem preiskovalnem uradu so v 10 letih obravnavali 1100 kaznivih dejanj, na tožilstva so vložili 796 kazenskih ovadb zaradi kaznivih dejanj, s katerimi je bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 1,048 milijarde evrov.

Lani je NPU v več zadevah predlagal ukrep začasnega zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi v skupni višini 115 milijonov evrov. Kot so pojasnili na policiji, gre večinoma za kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete, v enem primeru pa za kaznivo dejanje s področja organizirane kriminalitete. Vse te zadeve so še v fazi predkazenskega postopka, tako da podrobnosti niso razkrili.

Ukvarjali so se z najtežjimi oblikami kaznivih dejanj, ki so ogrožala finančne interese, monetarni, gospodarski, ekonomski sistem naše države, pa tudi z najtežjimi oblikami organiziranega kriminala, je povzela Bobnarjeva.

Preiskovalci NPU so se v zadnjih letih aktivno posvečali preiskovanju bančne kriminalitete, korupcije tako v gospodarstvu kot tudi v zdravstvu, farmaciji, energetiki in šolstvu. Preiskovali so tudi organizirani kriminal. Kot enega svojih močnejših orožij izpostavljajo finančne preiskave. NPU je tako med drugim preiskoval podkupljive bančnike, prevzeme podjetij, pa tudi sume korupcije v zdravstvu.

"Dokazali so, da ni nedotakljivih," je v širšem pogovoru za STA, ki bo objavljen 3. januarja, dejala Bobnarjeva. Poudarila je, da vsi kriminalisti, tudi na policijskih upravah, svoje delo opravljajo zavzeto in strokovno. Posebnost nacionalnega urada pa je, da so lahko kot operativna enota znotraj uprave kriminalistične policije nekoliko bolj fleksibilni.

To uradu omogoča lažji odziv na vse pojavne oblike kriminalitete in njeno uspešno odkrivanje in preiskovanje, tako tudi lažje držijo korak s storilci kaznivih dejanj, so pojasnili v policiji.

Trenutno je v NPU zaposlenih 58 polno operativnih preiskovalcev. V prihodnjem obdobju želijo zapolniti še preostala prosta delovna mesta, predvsem tista, ki so se sprostila z odhodi kriminalistov v druge enote policije. V skladu s kariernim sistemom v policiji bodo kadre iskali z internim razpisom znotraj policije, predvsem si želijo analitikov in računalniških forenzikov.

V uradu ne zaposlujejo le kriminalistov, ampak tudi strokovnjake, kot so revizorji, bančniki, ekonomisti, ki so zelo dobro dopolnili delo kriminalistov.

NPU, ki se ga je od začetka prijelo tudi poimenovanje slovenski FBI, je prvi vodil Harij Furlan, kasneje vodja Specializiranega državnega tožilstva, danes pa vrhovni državni tožilec. Za njim je vodenje urada prevzel Darko Majhenič. Ta po izteku prvega mandata ni dobil podpore za nov mandat, v ponovljenem razpisu pa je bil na čelo urada imenovan Darko Muženič.

Menjavo na čelu NPU je Bobnarjeva utemeljila s prepričanjem, da je Majhenič vodil NPU v skladu s svojimi zmožnostmi, zavzeto in odgovorno, je pa pet let čas, ko se iztrošiš in je bil čas za nove energije. Muženič, ki je bil pred tem direktor urada za preprečevanje pranja denarja, pa je po njeni oceni odlična izbira.

Bobnarjeva v Muženiču vidi nov veter v jadra urada. "Prepričana sem, da se bo učinkovitost NPU v naslednjih 10 letih še izboljšala," je dejala.

Prioriteta NPU ostaja preiskovanje gospodarskega kriminala in korupcije. "Kriminalisti in policija delajo proaktivno. Nikogar se ne bojimo, se ne umikamo," zagotavlja Bobnarjeva. Je pa opozorila, da "ne policija ne NPU ne moreta odkriti in kaznovati vsega, kar je bilo v zadnjih 10 letih pokradeno, nagrabljeno, prisvojeno".

Na področju gospodarskega kriminala in korupcije je policija lani obravnavala za 105 odstotkov več kaznivih dejanj na škodo pravic delavcev, za 107 odstotkov več kaznivih dejanj pranja denarja, za 47 odstotkov več kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in za kar 166 odstotkov več kaznivih dejanj goljufij na škodo EU. Obravnavali so 188 kaznivih dejanj s področja korupcije, kar je za kar 80 odstotkov več kot v enakem obdobju 2018, je nanizala Bobnarjeva.