Revija Reporter
Slovenija

"Nesprejemljivo je cepetati in reči, da je nekdo kriv, ker vam ne uspeva obvladovanje epidemije ali protestnikov"

STA

7. nov. 2020 7:00 Osveženo: 7:02 / 07. 11. 2020

Deli na:

Nasilni protesti v Ljubljani.

Primož Lavre

Četrtkovo dogajanje v središču Ljubljane, ki se je sprevrglo v nasilje, je po oceni strokovnjaka za varnostna vprašanja z mariborske fakultete za varnostne vede Branka Lobnikarja primer ekstremizma. Pohvalil je usposobljenost policije, ki se je v tem primeru po njegovi oceni izkazala za dobro pripravljeno.

Glede špekulacij, da so četrtkove izgrede izvedele organizirane skupine, je Lobnikar ocenil, da je šlo za primer nasilnega ekstremizma oz. radikalizacije, ki je postal v sodobnih demokratičnih družbah nekaj normalnega. Ob tem je izpostavil, da je v današnjem času normalna tudi nespoštljiva komunikacija in nestrinjanje s sogovornikom. Namen takega ekstremizma je po tolmačenju Lobnikarja nasilna rušitev veljavnega reda na sploh, ne le aktualne oblasti. Špekulacije, da so bila v četrtkovo nasilje vključena kriminalna omrežja, pa so po oceni Lobnikarja vprašljive. "Ne vidim posebnih motivov, zakaj bi bil tu zraven organizirani kriminal," je dodal.

V četrtek smo bili po pojasnilih Lobnikarja priča skupinski dinamiki, ko so se srečali posamezniki ali manjše skupine, ki so ob srečanju s podobno mislečimi ob občutku brezvladja iz protesta postali tudi nasilni.

Med dogajanjem v središču Ljubljane je prišlo tudi do napadov na predstavnike medijev, a Lobnikar ne verjame, da so bili ti resna tarča, temveč bolj za ravnanje v afektu. Se pa mediji po njegovih besedah tudi znajdejo kot dežurni krivci "tako za ene kot za druge". Medtem ko so mediji za ekstremiste "trobilo oblasti", je na primer minister za notranje zadeve Aleš Hojs medijem prav v četrtek pripisal odgovornost za nasilje.

"Komentiranje oblasti, ki govori o lažnih novicah in o tem, da kar ste sejali, zdaj žanjete, pa je nespodobno in otročje. Ko si na oblasti, moraš zagotoviti, da sistem deluje. Nesprejemljivo je cepetati in reči, da je nekdo kriv, ker vam ne uspeva obvladovanje epidemije ali protestnikov," je še dodal.

Lobnikar je sicer poudaril, da so slovenski policisti zelo dobro usposobljeni na vseh področjih, vsekakor pa na področju vzdrževanja javnega reda in miru. "Policisti znajo svoje delo dobro opravljati, njihovo delo je tudi dobro obveščevalno podprto. V tokratnem primeru menim, da so dobili tudi dobre informacije s strani Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. In ko so policisti opremljenimi z informacijami, znajo po Lobnikarjevih besedah svoj posel dobro opraviti.

"Policistom je treba priznati usposobljenost in ob obvladovanju četrtkovega nasilja tudi učinkovitost," še meni Lobnikar. Ob vseh pohvalah iz političnih vrst na njihovo odzivanje na četrtkovo nasilje pa je Lobnikar dodal, da "se lahko spomni tudi, kaj je policistom obljubila v stavkovnih zahtevah ter kdaj kakšno obljubo tudi izpolni". Policisti namreč po njegovih besedah "enako dobro delajo tako takrat, ko jih oblast hvali, kot tudi, ko jih oblast kritizira, ko politiki leve in desne provenience pljuvajo čez njih. Zelo pomembno je, da se delo policistov temeljito nadzoruje. A jih je ob resnem nadzoru treba tudi podpreti v njihovem delu".

Ko so posnetki četrtkovega dogajanja na protestih zaokrožili po družbenih omrežjih, je bilo v javnosti slišati tudi pomisleke o morebitni prekoračitvi pooblastil in tudi nasprotno, o policijskem neukrepanju. Lobnikar je poudaril, da so policisti zavezani in usposobljeni, da z najmilejšim možnim prisilnim sredstvom zagotovijo vzpostavitev reda. "Če pa nekdo meni, da so mu bile kršene človekove pravice in svoboščine, ima možnost pred neodvisnim organom preveriti svojo trditev. Pavšalne ocene čez palec, izhajajoč iz političnih ali ideoloških predpostavk, pa tu nimajo mesta," je še pripomnil Lobnikar.