Mlekarski sektor pred številnimi izzivi

"Na eni strani imamo visoko povečanje vseh stroškov dela, energije, transporta in embalaže. Na drugi strani pa so pogajanja s trgovci izredno zahtevna, ker si jasno želijo zagotoviti konkurenčnost in ceno zadržati na čim nižjem nivoju, kar je na koncu dobro za potrošnika," je dejal Žnidarič.

Kot je pojasnil, stroški za predelovalno industrijo rastejo že od letošnje spomladi. Do zdaj so padli na pleča predelovalcev, kot so mlekarji, mesarji in peki, a kot pravi, tako ne gre več. Višji stroški se bodo morali prej ali slej preleviti na cene na policah. "Če bi bilo to danes, bi bilo že prepozno," je poudaril.

Drugi izziv, s katerim se trenutno sooča mlekarska panoga, je priprava strateškega načrta skupne kmetijske politike. Država bo konec leta predlog poslala v Bruselj in politika, ki bo zapisana v tem načrtu, bo po besedah Žnidariča vplivala na prihodnost vseh deležnikov prehranske verige. "Interesov je veliko, videnja drugačna, naše mnenje pa je, da je živilskopredelovalna industrija skorajda izpuščena iz celotnega strateškega načrta," je izpostavil.

Na prihodnost mlekarske industrije bo vplival tudi evropski zeleni dogovor. Ta je dobrodošel za potrošnika in živali, a treba se je zavedati, da ima EU veliko prostotrgovinskih sporazumov z drugimi državami, ki so veliki uvozniki in izvozniki prehranskih izdelkov. Če bo EU takšne standarde, kot jih nalaga zeleni dogovor, zahtevala le na lastnem trgu, se bo konkurenčnost evropske živilske industrije precej zmanjšala.

Ključni izziv, pred katerim se nahajajo tudi mlekarji, je ekološka pridelava hrane v Sloveniji. Kot je opozoril Žnidarič, država na tem področju zaostaja za evropskimi trendi. Namreč, 80 odstotkov ekološke hrane, ki se proda v Sloveniji, je uvožene. Samo 20 odstotkov tovrstne hrane je pridelane in predelane v Sloveniji. "Tu enostavno ni dovolj surovin, premalo je kmetov, ki bi se ukvarjali z ekološkim kmetijstvom, da bi lahko ponudili slovenske ekološke izdelke potrošnikom," je dejal.

Udeležence na konferenci je nagovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, ki je izpostavil primer odličnega sodelovanja in povezovanja v kmetijskem sektorju ob začetku epidemije covida-19. Mleka je bilo takrat veliko več, kot ga lahko slovenske mlekarne predelajo v normalnih razmerah, takrat pa so slovenske mlekarne odkupile vse surovo mleko, ki je bilo na trgu. "Posledica tega sodelovanja je bila, da kmetije niso zlivali surovega mleka stran, in obenem ohranili celotno pridelavo," je poudaril minister.

Proizvodnja kravjega mleka je po besedah ministra ena najpomembnejših usmeritev slovenskega kmetijstva, zaradi česar so v strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 umestili intervencije, ki se neposredno in posredno nanašajo na sektor. Med drugim vsebuje proizvodno vezano plačilo za mleko v gorskih območjih in intervencijo za proizvodno vezana plačila za rejo govedi. Poudarek je tudi na ekološki pridelavi.

V Sloveniji sicer beležimo upad števila kmetij in deleža mlečnih krav molznic v strukturi živali, a količina proizvedenega mleka ni drastično upadla, je zbranim pojasnil profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar. V Sloveniji tako na leto proizvedemo okoli 631 milijonov ton mleka.

Kot je še izpostavil Kuhar, je delež mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla na slovenskem trgu pod 40 odstotki. Precej se krepi izvoz, pri čemer skoraj polovico predstavlja izvoz mleka in smetane, tretjino pa sladoled. Po drugi strani se predvsem krepi uvoz sira, je še dejal Kuhar.