Generalni vikar mariborske nadškofije kanonik Janez Lesnik je za časnik potrdil, da bo Krašovec v samostanu Šentpavel lahko preživel t. i. sobotno leto oz. bo tam lahko največ eno leto. Kot je pojasnil Lesnik, se je Krašovec tako dogovoril z rimsko kongregacijo za duhovnike, nadškof Marjan Turnšek pa je ta dogovor sprejel.
Kdaj je rimska kongregacija sprejela ta ukrep in s kakšnim namenom, časniku ni uspelo izvedeti. Prav tako ni jasno, zakaj bo Krašovec lahko v Avstriji eno leto in kaj bo z njim po izteku tega leta. Lesnik tudi ni znal pojasniti, kaj natančno naj bi pomenilo sobotno leto.
Dnevnikovi rimski viri pravijo, da "vse kaže", da bo dosje o finančnem zlomu mariborske nadškofije, ki že nekaj časa leži na mizah rimskih prefektov za duhovnike in za škofe, pod novim papežem Frančiškom imel pri obravnavi prednost.
Pred časom je Krašovec podrobno rekonstruiral dogajanje v mariborski nadškofiji, ki je pripeljalo do več sto milijonov evrov težkega finančnega poloma. V pismu, ki ga je Krašovec namenil le škofom in nekaterim drugim pomembnim osebam, v Dnevniku pa so ga razkrili 29. septembra lani, je postregel z dokumentiranimi dokazili, da je za mariborsko afero odgovorna cela vrsta vplivnih klerikov.
Po pisanju časnika naj bi bila med njimi tudi sedanji ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je vodil seje Škofijskega gospodarskega sveta in podpisoval zapisnike ter sedanji mariborski nadškof Turnšek. Že sicer težko gospodarsko stanje mariborske nadškofije se je še poslabšalo s stečajema družb Gospodarstvo Rast in Zvon Dva Holding.
Krašovec je v zadnjem času po dostopnih informacijah tretji slovenski duhovnik, ki se mora na željo Rima umakniti iz domovine ali/in javnega življenja. Umik iz javnega življenja je bil doslej naložen nekdanjemu, predčasno upokojenemu mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju in nekdanjemu upokojenemu ljubljanskemu nadškofu Alojzu Uranu, ki bi moral v Trst že lani, a je zaradi zdravstvenih težav še vedno v Sloveniji, še piše časnik.