Mali delničarji Zvonov zahtevajo odškodninsko odgovornost

"Naš predstavnik v nadzornem svetu Zvona Ena se je takoj po skupščini konec avgusta lani aktivno vključil v delo nadzornikov. Žal pa ne on ne mi nismo mogli narediti nič več, saj obljubljenega svežega kapitala v mariborski nadškofiji in finančnem oddelku, ki ga vodi Lojze Cvikl, niso uspeli zagotoviti, prav tako ne strateškega vlagatelja," je zapisal Stanković.

Ob tem je dodal, da je društvo MDS od marca lani pa vse do prejšnjega meseca mnogokrat aktivno pozivalo banke upnice, naj prisluhnejo predstavnikom nadškofije in jim pridejo nasproti, saj so verjeli naporom in obljubam Cvikla, da se bo le pojavil finančni investitor ali svež denar. To upanje je pričelo počasi ugašati z dnem konverzije terjatev na skupščinah holdingov Zvon Ena in Dva, saj so vse bolj in bolj spoznavali, da so delničarji, upniki in uprave družb ostali sami, je zapisal Stanković.

V društvu so zato nadškofa Marjana Turnška pozvali, naj ne obsoja predstavnikov malih delničarjev, ki so vseskozi zagovarjali prisilno poravnavo in transparentno možnost odprodaje premoženja zaplenjenih deležev, z namenom maksimiranja cene in čim večjega razdolževanja obeh Zvonov, Gospodarstva Rast in posredno mariborske nadškofije.

V društvu so prepričani, da je bil ves trud zaman predvsem zaradi določenih posameznikov tudi v cerkvenih vrstah, ki so, namesto da bi pomagali, več kot očitno "škodoželjno želeli propad mariborske nadškofije". Če bi bila cerkev v Sloveniji enotna, bi vodstvo nadškofije lahko s svojim vplivom pripomoglo k zagotavljanju vsaj dela prepotrebnih finančnih sredstev iz vatikanske blagajne, za zagon prisilne poravnave in posledično mehčanje stališč bank upnic, vendar tega žal ni bilo, so še zapisali mali delničarji.

Stanković se je dotaknil tudi iskanja odgovornosti za nastale razmere. Kot je zapisal, je umik nekdanjega nadškofa Franca Krambergerja, ki je preveč naivno verjel raznim svetovalcem, morda zadostna moralna kazen po določilih kanonskega prava, vendar pa mali delničarji pričakujejo epilog tudi v obliki odškodninske odgovornosti nekdanjega ekonoma Mirka Krašovca, saj je on bil tisti, ki je nadziral in koordiniral nadškofijske gospodarske službe. Enako po njihovem velja tudi za nadzornike in poslovodstva obeh Zvonov od leta 2005 naprej.