S predsednikom Liste Virant Gregorjem Virantom se že dolgo poznata, na listi omenjene stranke je tudi kandidiral za poslanca. Kot je dejal, zato, da bi kaj spremenil na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, saj sta to temi, s katerima se zadnja leta aktivneje ukvarja.
A je tudi funkcija ministra za pravosodje in javno upravo zanj velik izziv, saj se je vrsto let ukvarjal z vprašanjem javne uprave, obenem je doktor pravnih znanosti. V akademskih vodah sicer ostaja, saj namerava tudi v času ministrovanja še deloma predavati na fakulteti. Hkrati pa se v politiki počuti kot riba v vodi. "Sem pravi človek, na pravem mestu v pravem času," je dejal v pogovoru za STA.
Trenutno najaktualnejše vprašanje je stanje v državni blagajni. Izjavili ste, da se boste držali dogovorov, da ne bo enostranskega poseganja v plače prvega pol leta in bo zmanjševanje zaposlenih postopno. Na drugi strani je predsednik vlade veliko bolj oster, napoveduje odpuščanja ... Kaj od tega drži?
Realnost je, da je situacija v Sloveniji zelo kritična v vseh pogledih, zlasti v finančnem. Moje stališče je, da je dogovore seveda treba spoštovati, hkrati pa bo treba razmisliti, kaj po poteku interventnega zakona. Menim, da bo treba nadaljevati s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih, ni pa mogoče izključiti tudi odpuščanja.
Predsednik vaše stranke Gregor Virant meni, da odpuščati v času že tako velike brezposelnosti ni najbolj pametno.
Tudi sam sicer mislim, da lahko večjo učinkovitost javne uprave dosežemo brez odpuščanj. Hkrati pa je res, da je treba nekje prihraniti 800 milijonov evrov. In oba cilja je treba doseči hitro, če želimo Slovenijo popeljati iz krize.
Se lahko zavežete, da bo vlada iskala soglasje sindikatov pri poseganju v plače in odpuščanju?
Seveda, moje ključno načelo pri vodenju ministrstva je sodelovanje z vsemi, ki na teh področjih delujejo, še posebej s socialnimi partnerji. Res pa je, da se morajo tudi sindikati zavedati, v kakšnem položaju je Slovenija in da potrebujemo dogovore. Poudarjam, dogovore, a hitre in učinkovite. Takšne, ki bodo peljali v smer večje učinkovitosti države in prihranka javnih sredstev.
Kaj se bo sploh zgodilo z Virantovo plačno reformo - kako popraviti anomalije sistema, ga ohraniti enotnega in zraven še prihraniti?
To je vprašanje za milijon dolarjev. Odgovora za zdaj še ni, bomo pa zanesljivo delovali v tej smeri.
Kaj bo s plačami sodnikov?
Težko rečem kaj drugega kot to, da je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati in da bom to storil tudi sam. Kaj bo od tu dalje, bomo videli, treba se bo dogovoriti s sodstvom.
Torej boste sodniške plače uskladili s poslanskimi?
Da.
Se bodo res plače znižale tudi funkcionarjem? Za koliko?
Z mandatom nove vlade so se plače ministrom znižale za približno štiri odstotke, državnim sekretarjem pa za okrog osem. Plače ministrov in državnih sekretarjev so bile namreč uvrščene v najnižji plačni razred, ki je določen za te funkcije. Poleg tega pa še vedno velja tudi interventno znižanje plač vsem funkcionarjem za dodatne štiri odstotke.
Premier Janša je ob pozivu šolnikov, naj si sam zniža plačo, namreč na Twitterju zapisal, da bo eden od interventnih ukrepov tudi znižanje funkcionarskih plač. Novih znižanj torej ne bo?
V pripravi je rebalans proračuna, ki bo pokazal, kje vse bo treba zategniti pas.
Koalicijska pogodba napoveduje več variabile pri plačah javnih uslužbencev in nagrajevanje delovne uspešnosti. Kako boste ugotavljali uspešnost nekega birokrata, učitelja, zdravnika...?
Sam menim, da je to eno ključnih orodij, ki jih je treba bolje uzakoniti, kot so. Vsak menedžer mora imeti v rokah orodje, da nagradi tistega, ki dela dobro in "sankcionira" tistega, ki dela slabo. Glede tega, kako ugotavljati uspešnost zaposlenega, obstaja vrsta metodologij. Nekatere se denimo precej uspešno uporabljajo na področju upravnih enot. Izhajal bom torej iz že preizkušenih metod, preučili pa bomo tudi druge metode ter vzpostavili pregleden način merjenja uspešnosti ter na to vezali način nagrajevanja.
Koalicijska pogodba predvideva tudi vzpostavitev baze podatkov zaposlenih v javnem sektorju s kompetencami. Zakaj in za kakšne podatke bo šlo?
Kateri podatki bi se zbirali, še ne znam odgovoriti, ker je treba to natančno proučiti. Koalicija je imela v mislih bazo podatkov, iz katere bi vsi lahko imeli pregled nad tem, kdo vse je zaposlen v javnem sektorju in kakšne kompetence ima. Kot minister bom poskrbel, da se taka baza ne bo zlorabljala za morebitno odpuščanje zaposlenih po denimo političnih kriterijih.
Še eno aktualno vprašanje je pristojnost nad tožilstvom. Prav vaša stranka je predlagala, naj tožilstvo preide pod MNZ. So vam v Listi Virant pojasnili, kaj jih je prepričalo v ta predlog?
Sprva je bil ta predlog povezan z združitvijo pravosodnega in notranjega ministrstva, do katerega pa potem ni prišlo. Zato je postalo problematično, kje naj ta pristojnost bo.
Predlog je bil zanesljivo pripravljen z dobrimi nameni. Velika večina strokovnjakov pa prenosu tožilstva pod MNZ nasprotuje. Tako jaz kot tudi Lista Virant menimo, da je treba tem argumentom prisluhniti, kajti če želimo doseči tako pomembne cilje na področju pravosodja, ki smo si jih zadali, potem je pri tem treba tudi zaradi politične kredibilnosti upoštevati mnenje stroke.
Zakaj menite, da je bolje, da tožilstvo ostane pod pristojnostjo pravosodja?
Teh razlogov je cela vrsta. Tistega politične narave sem ravnokar omenil. Kar se tiče strokovnih razlogov pa sta glavna dva.
Eden je usmeritev Evropske unije na tem področju, podkrepljena s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jasno zahteva organizacijsko ločitev funkcij odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter funkcijo sojenja.
Drugi razlog je ta, da se tožilstvo ukvarja tudi s kaznivimi dejanji policistov. Mislim, da je že to samo po sebi dovolj jasen vzrok.
Vrh sodstva pogosto opozarja, da politiki večkrat v medijih kritizirajo in nestrokovno razpravljajo o konkretnih postopkih v sodstvu. Tudi to po mnenju sodstva njihovo vejo postavlja v neenakopraven položaj s preostalima vejama oblasti. Menite, da je sodstvo v takem položaju?
Sodstvo je tretja in samostojna veja oblasti, o tem sploh ni diskusije. Menim pa, da ne funkcionira popolnoma kot taka. Delno tudi iz razlogov, ki ste jih omenili. Kar lahko v izvršilni veji naredimo takoj, je to, da to prakso spremenimo. Da pri vsaki potezi, tudi ko gre za spoštovanje odločb ustavnega sodišča, in pa tudi na bolj simbolni ravni, v javnosti, ravnamo skladno s tem, kar piše v slovenski ustavi.
Po drugi strani pa morajo kaj narediti tudi sodniki sami. Moja želja je, da bi vlada in vrhovno sodišče čisto enakopravno sodelovala pri vseh odprtih vprašanjih, zlasti pri tem, kako povečati ugled sodstva. Povečanje ugleda pa je povezano tudi z večjo učinkovitostjo, hitrejšim reševanjem zadev, večjo odprtostjo sodstva do javnosti. V preteklosti je bilo sodstvo kot sistem preveč zaprto samo vase.
V koalicijski pogodbi piše, da naj bi se zadeve na prvi stopnji zaključile po šestih mesecih. Sodni zaostanki so namreč še vedno problem. Menite, da je ta rok realen?
Rok šestih mesecev je hkrati opredelitev sodnega zaostanka. Tako da to ni kar nek izmišljen rok. Da, seveda je realno. Mora biti realno. Če imamo tako množico sodnih zaostankov v celi vrsti zadev, ki so izjemnega pomena za državljane in podjetja in se zdaj še povečujejo zaradi krize, potem je težko govoriti o delujoči pravni državi. In če o tem ni mogoče govoriti, potem imamo hude težave.
Tukaj verjetno govorite o insolvenčnih postopkih.
Točno. Izvršbe, insolvenčni postopki, gospodarski spori so en sklop, ki je povečan zaradi krize. Tu mora sojenje potekati hitro, gladko, učinkovito, kakovostno in ko enkrat do sodbe pride, jo treba spoštovati.
Kako bi to lahko dosegli?
Tukaj je cela vrsta ukrepov. Nekateri se že udejanjajo, še več je pa predvidenih z novo zakonodajo, ki jo je pripravil moj predhodnik. Ena možnost je razbremenitev sodnikov vseh tistih zadev, ki niso sojenje. Potem je tukaj še uveljavljanje osebne odgovornosti predsednikov sodišč. Vso to filozofijo treba vpeljati v javni sektor, tako v državno upravo kot v sodstvo. Še ena možnost je izobraževanje sodnikov.
Vrhovno sodišče opozarja, da ravno letos številnim zaposlenim potečejo pogodbe za določen čas. Kako boste v času varčevanja zagotovili zadostno število zaposlenih?
Naredil bom vse, da bosta t..i projekt Lukenda in s tem povezana sredstva, v čim večji meri ostala. Delno se lahko opremo tudi na evropska sredstva, v zvezi s tem potekajo intenzivne aktivnosti na ministrstvu. Precej se da narediti tudi z informatizacijo. In tudi tukaj lahko precej računamo na evropska sredstva.
SDS je pred dnevi predlagala tudi ukinitev trajnega sodniškega mandata. Stroka pa opozarja, da je ravno trajni sodniški mandat tisti vzvod, ki zagotavlja neodvisnost.
Jaz se zavzemam za uvedbo poskusnega mandata. Vem, da nek zametek tega že obstaja, ampak tukaj se da še precej več narediti. Zelo natančno določiti, kakšni so pogoji za vstop v trajni mandat, oblikovati nek filter, ki bo omogočil, da sodniki postanejo samo tisti, ki so za to primerni. Ko pa enkrat te pogoje izpolnijo, pa menim, da mora biti mandat trajen, ker je to zagotovilo neodvisnosti.
Notranji minister Vinko Gorenak zelo ostro kritizira uvedbo delovnega mesta generalnega direktorja tožilstva, češ da je bilo ustvarjeno le zato, da bi ga zasedel nekdanji državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec. Se vi strinjate z obstojem tega delovnega mesta?
To, da obstaja posebno delovno mesto managerja tožilstva, je urejeno z zakonom. In jaz mislim, da je to pametna rešitev. Isto velja za sodišča, saj sodišča rabijo direktorje, ki bodo za skrbeli za uvajanje metod sodobnega sodnega menedžmenta, torej da bo obstajala osebna odgovornost.
Že nekaj let se govori o ustavnih spremembah na način, da bi razbremenili ustavno sodišče. Se vi strinjate s temi predlogi sprememb?
Absolutno. Iz svoje prakse vem, da je cel kup področij, kjer ljudje nimajo zagotovljene pravne varnosti, ker ustavno sodišče zavrača priznavanje pravnega interesa. Zavrača pa zaradi preobremenjenosti. Eno od teh področij so občinski prostorski načrti.
Ko ste ravno omenili občine. V vaš resor spada tudi lokalna samouprava. Kako gledate na dejstvo, da imamo v Sloveniji več kot 200 občin? Je treba ustanavljanje novih občin prepovedati?
V Sloveniji je preveč premajhnih občin, čeprav ustanavljanja novih ni mogoče prepovedati. Bi pa morali doseči nek konsenz, da Slovenije ne bi več členili naprej. Hkrati je treba nekaj narediti z obstoječimi občinami. To pomeni ustanovitev pokrajin, čeprav verjetno tudi v tem mandatu za to ne bo politične volje. In če to ne, pa vsaj funkcionalno združevanje občin. Majhne občine imajo težave z izvajanjem svojih pristojnosti. Zlasti s prostorskim načrtovanjem, javnimi službami itd. In tu je treba urgentno nekaj narediti. Treba je medresorsko uskladiti paket ukrepov, ki bi občine bolj povezovali.
Kaj menite o ideji, da bi državni svet postal predstavniško telo lokalnih interesov?
Meni je bliže ideja o ukinitvi državnega sveta v celoti. Slovenija ima dva milijona prebivalcev in potrebuje učinkovito upravljanje, tudi v zakonodajni veji oblasti.