Svetniki z vetom na zakon o državnem holdingu; za sprejem zdaj nujna absolutna večina v DZ
5. okt. 2012 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017


Državni svet je včeraj s 17 glasovi za in 15 proti na tajnem glasovanju izglasoval odložilni veto na zakon o Slovenskem državnem holdingu. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46.
Kot je uvodoma v imenu predlagateljev odložilnega veta, skupine državnih svetnikov, dejal prvopodpisani pod pobudo Andrej Rus, se v zadnjem mesecu govori o konkretnih podjetij, namenjenih prodaji. Po njegovi oceni bo zakon služil za to, kar je že dogovorjeno.
"V tem zakonu nismo našli zagotovila, da bo interes davkoplačevalcev postavljen pred interes vlade," je poudaril in dodal, da so skeptični tudi glede zadostne kontrole DZ.
Izpostavil je, da se ustanavlja holding, ki je brez vsebine in ki je neprimeren za sedanjo strukturo državne lastnine. "Notri bomo dali malo bank, celotno energetiko, nekaj portfeljskih naložb, nekaj zavarovalništva ... Hkrati pa govorimo, da bomo vse to prodali," je dejal in dodal, da se prodajati lahko začne en mesec po uveljavitvi zakona.
"Napovedane privatizacije se bodo izvajale ob omejeni, mislim, da ob premajhni kontroli DZ in javnosti," je poudaril.
Klasifikacija, kot eden od aktov holdinga, je po njegovi oceni seznam podjetij in deležev, ki se bodo prodali.
"Skrbi nas nepreglednost delovanja holdinga," je dejal in spomnil, da bo holding gospodarska družba in te imajo poslovne skrivnosti. "Že ta instrument bo omogočal, da se bo javnost seznanjala z delovanjem holdinga po drobtinicah, po presoji nadzornega sveta in uprave, ne po presoji DZ," je dodal.
Tudi neodvisnost nadzornega sveta ni zagotovljena, ker bo ta po njegovem mnenju politično kadriran.
"Zakon ne daje odgovora, da ima vlada namen kakovostno upravljati z državnim premoženjem," je med drugim še izpostavil Rus.
Po pojasnilih državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Aleša Živkoviča je vlada z zakonom o Slovenskem državnem holdingu skušala centralizirati upravljanje in lastništvo na državni ravni, predvsem z namenom, da je to upravljanje učinkovitejše in bolj transparentno ter da z njim upravljajo profesionalci in ne državni uradniki.
Transparentnost in delovanje holdinga bo po besedah državnega sekretarja reguliralo več aktov, med njimi strategija upravljanja, smernice in klasifikacija - vse bo sprejemal DZ. Klasifikacijo bo sicer vlada morala pripraviti v enem mesecu po sprejetju zakona.
Po njegovih pojasnilih se bodo kapitalske naložbe na holding prenesle kot stvarni vložki, pri čemer to ne pomeni ničesar v relaciji prelivanja sredstev med družbami. Obveznosti družb, ki imajo zakonske obveznosti do katerekoli institucije, npr. Kapitalske družbe (Kad) do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), se ne spreminjajo.
Cilj zakona je, kot je še poudaril Živkovič, centralizacija državnih naložb in enovito upravljanje z njimi.
Svetniki so v razpravi, ki je trajala dve uri in pol, predvsem poudarjali, da bo z zakonom prišlo do razprodaje državnega premoženja.
Svetnik Anton Peršak nima nič proti prodaji gospodarskih družb, ampak v tem primeru se po njegovi oceni prodaja nacionalni interes. "Na nek način ta zakon razlašča državljane," je dodal.
Po pojasnilih svetnika Bojana Papiča povsod po svetu "firme nosijo denar, pri nas jih pa imamo za to, da jih dokapitaliziramo, pa naj bo to Elan, Slovenske železnice, Nova Ljubljanska banka ...". Sam se je izrekel proti vetu, saj, kot pravi, naj ima vlada svoje orodje, s svojim delom pa bo pokazala, ali je orodje uporabila prav ali ne.
Z zakonom, ki ga je DZ potrdil prejšnji teden, naj bi se v holding, ki bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države, preoblikovala Slovenska odškodninska družba, pripojili ji bodo Družbo za svetovanje in upravljanje. Kad bo ostal samostojna pravna oseba v okviru holdinga, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS pa bo ugasnila.
Obveznosti Kada ostajajo enake kot doslej oz. se zvišujejo, je še pojasnil Živkovič. Kad bo moral namreč vsako leto zaradi usklajevanja pokojnin prenesti 50 milijonov evrov na Zpiz, v Kad pa se bo stekalo 10 odstotkov od prodaje premoženja, je pojasnil Živkovič.
Modra zavarovalnica bo tako kot doslej pod okriljem Kada.
Tajnega glasovanja se je udeležilo 33 svetnikov, ena glasovnica je bila neveljavna.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke