Revija Reporter
Slovenija

Državni svetniki nad reforme z referendumi?!

28. okt. 2012 13:53 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Državni svet bo jutri popoldne odločal o predlogu za sklic referenduma o državnem holdingu in slabi banki. Izglasovanje referenduma, za kar je potrebna absolutna večina v državnem svetu, lahko pripelje do katastrofalnih posledic v državi, opozarjajo v vladni koalciji.

Predlog za razpis referenduma je vložila skupina 12. državnih svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem, sicer predstavnikom samostojnih poklicev. Med podpisniki zahteve so še Andrej Rus (stranka Zares), sindikalisti Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič in Dušan Semolič, ekonomist Jože Mencinger in nekdanji prvi mož ajdovskega Primorja Dušan Črnigoj. Med argumenti za zahtevo za razpis referenduma o Slovenskem državnem holdingu predlagatelji navajajo, da zakon ne vsebuje konkretnih vsebinskih določb o tem, kako naj bi dosegel svoj namen, ki je poenoteno, pregledno in bolj učinkovito upravljanje kapitalskih naložb države.

Predlog mora podpreti absolutna večina državnih svetnikov, torej 21. Morebitni razpis referendumov s sabo prinaša blokado ali vsaj usodno zavlačevanje projekta sanacije bank, ki je ključen protikrizni  ukrep, kar so naredile tudi številne druge države že takoj ob začetku krize. S tem pa bi se upočasnilo tudi okrevanje gospodarstva in zmanjševanje brezposelnosti, opozarjajo v vladni koaliciji. Obstaja tudi večja verjetnost, da bi morala država v primeru razpisa referendumov zaprositi za mednarodno finančno pomoč, s čimer bi prišlo do izgube pomembnega dela suverenosti. V vladni koaliciji opozarjajo, da bi bili potrebni dodatni varčevalni ukrepi, saj bi zaradi dodatnega upada proračunskih prihodkov morali še dodatno krčiti sredstva javne porabe in odpuščati v javnem sektorju. Obstaja pa tudi večja nevarnost dviga obstoječih in uvedba novih davkov.

V vladni koaliciji pravijo, da bi imel katastrofalne posledice že sam akt blokade, ne da bi bilo sploh treba čakati na rezultat glasovanj na obeh referendumih. Signal, ki ga bo s tem dal državni svet navzven, bo uničujoč, saj gre za državni organ in ne sindikat ali kako drugo civilnodružbeno organizacijo.

Kot je znano, je sredi oktobra veto o slabi banki izglasovalo 19 državnih svetnikov, 14 pa jih je bilo proti. Za veto so glasovali: Rudi Cipot, Dušan Črnigoj (padli tajkun potopljenega Primorja), Janvit Golob, Zoltan Jan, Mihael Jenčič, Marijan Klemenc (član SD), Borut Meh (svetovalec uprave HSE), Jože Mencinger (ekonomist), Jože Mihelčič, župana Trzina in Kopra Anton Peršak in Boris Popovič, Andrej Rus (član Zares), Peter Vrisk (Zadružna zveza) in sindikalisti: Dušan Semolič, Drago Ščernjavič, Branimir Štrukelj in Lidija Jerkič.

Če bo tej skupini 19. državnih svetnikov uspelo na svojo stran jutri dobiti še dva, da jih bo skupaj 21, kar bo absolutna večina, bo izglasovan predlog za sklic obeh referendumov: o državnem holdingu in slabi banki. To pa lahko pripelje do katastrofalnih posledic v državi, opozarjajo v vladni koaliciji.