Dopolnila k ustavi so določala tudi, da se v celotnem besedilu ustave uporablja ime Republika Slovenija. Na vprašanje vojaške obveznosti pa se je nanašala tudi pobuda Demokratične opozicije Slovenije (Demos) za ustanovitev Slovenske vojske, predstavljena 2. marca 1990. Demos je nato 6. marca podal zahtevo, naj slovenski naborniki vojaški rok služijo v Sloveniji, kar je skupščina naslednji dan potrdila.

Ti dogodki so pomembno vplivali na oblikovanje in delovanje teritorialne obrambe ter posledično na slovensko osamosvojitev. Bili so tudi povod za oblikovanje Slovenske vojske, ki je iz teritorialne obrambe nastala leta 1993.

Sprejemu omenjenih dopolnil je konec septembra 1990 sledilo še 81 ustavnih amandmajev, ki so bistveno spremenili takratno slovensko socialistično ustavo. Z njimi je bila določena pravica Slovencev do samoodločbe, prav tako je bilo sprejeto dopolnilo, da lahko izredne razmere v Sloveniji razglasi le slovenska skupščina.

Ta je dopolnila sprejela, da bi zagotovila večjo suverenost Slovenije znotraj takratne jugoslovanske federacije. Tedanji čas je bil namreč v tedanji socialistični Sloveniji čas demokratičnega vrenja, ki se je začel v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, konkretneje z izidom 57. številke Nove revije februarja 1987.

Obletnico uradnega poimenovanja Slovenije je predsednik republike Borut Pahor obeležil skupaj z Vrtcem Litija, in sicer se je pridružil 340 otrokom, ki so na travniku v Litiji sestavili 24-metrski napis "Slovenija", so danes sporočili iz urada predsednika republike.

Pahor bo v okviru praznovanj 30. obletnice ključnih dogodkov, ki so imeli odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, sicer priredil slovesnosti v predsedniški palači. Naslednja v vrsti teh obeležitev bo 7. aprila, ko bo v predsedniški palači slovesni sprejem ob 30. obletnici prvih demokratičnih večstrankarskih volitev. Slavnostna govornika bosta Milan Kučan, prvi predsednik republike, in Alojz Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade.