Mineva 30 let od sprejetja zakona o slovenski himni

Iz zgodovine

Kot je za STA povedal zgodovinar in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Božo Repe, smo Slovenci doslej živeli v štirih velikih nadnacionalnih tvorbah: Svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda ali krajše nemškem cesarstvu, Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in sedaj EU. Od vsakokratnega obdobja je bilo tudi odvisno, kakšna je bila himna.

Lastno, uradno himno, torej Zdravljico, smo dobili šele leta 1990. Še prej, v 60. letih 19. stoletja, pa smo za svojo himno vzeli pesem Naprej zastave slave pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka, nastalo leta 1860.

"Vse do uradne uvedbe Zdravljice leta 1990 je bila bojevita Naprej zastave slave neuradna slovenska himna. Leta 1885 je izšla celo v angleščini v Londonu. Vzporedno se je občasno sicer pojavljala tudi pesem Jakoba Gomilšaka Slovenec sem, ki je nastala leta 1858, uglasbil pa jo je leta 1882 Gustav Ipavec, a je doživljala različne kritike. Med prvo svetovno vojno pa se prvič opazneje pojavi tudi Zdravljica v uglasbeni verziji Stanka Premrla.

Pot do izbire z različnimi pobudami

Po Repetovih besedah se je z izbiro slovenske himne dogajalo nekaj podobnega kot že prej z jugoslovansko. Razprave so se sicer začele v začetku 70. let, po sprejetju amandmajev na jugoslovansko ustavo med leti 1969-1971, ki so okrepili republiško državnost. Razpravo je začel izvršni odbor Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (RK SZDL) Slovenije oktobra 1972, ki je določil kriterije za izbor in dal predloge v javno razpravo.

Izbor je potekal med Naprej zastave slave (Simon Jenko besedilo, Davorin Jenko glasba), Zdravljico (France Prešeren, Stanko Premrl), pri čemer bi se kot himna pela in igrala le zadnja kitica, in Naša zemlja (Mile Klopčič, Marijan Kozina). Delovna skupina je na podlagi razprave zožila izbor na prvi dve.

"Zdravljica je imela veliko podpore, a med izvajalci je bilo veliko pomislekov glede težke izvedbe. Medtem je tudi slovenska ustava iz leta 1974, ki je prinesla kar nekaj novih atributov republiške državnosti, med drugim kolektivno predsedstvo republike, določila, da ima SRS svojo himno, ki jo določa zakon. Ni pa določila, katera pesem je to," je pojasnil Repe.

Zaradi pomislekov o težki izvedbi Zdravljice je junija 1975 sledil predlog, naj bo himna Naprej zastave slave. Leto kasneje je izvršni svet skupščine SRS sprejel tudi predlog za izdajo zakona o himni, ki naj bi bila Naprej zastave slave. Vsi trije skupščinski zbori so predlog obravnavali še isti mesec, a je bil zaradi pomislekov v zvezi z besedilom v Zboru združenega dela zavrnjen.

Januarja 1977 je zato republiški komite za kulturo in znanost predlagal, naj SZDL izvede postopke za novo besedilo himne, medtem ko bi ostala glasba Davorina Jenka Naprej zastave slave. Vsa zgodba se je ponovila še enkrat leta 1979, znova brez izbire.

Januarja 1982 je izvršni svet skupščine SRS predlagal obnovitev javne razprave. Predlagali so predzadnjo kitico Prešernove Zdravljice z glasbo Ubalda Vrabca. Postopki so se začeli znova, imenovana je bila tudi nova delovna skupina. Nato je julija 1982 sekretariat sveta za kulturo predlagal, naj bo himna Zdravljica, za glasbo pa se razpiše javni razpis, na katerem naj bi sodelovali najbolj znani slovenski glasbeniki.

"Zgodilo se ni nič, tri leta kasneje, leta 1985, je Vladimir Bračič znova dal pobudo za Naprej zastave slave. Podobne posamične pobude so se pojavljale tudi kasneje, znana je npr. pobuda Jožeta Pretnarja maja 1988," je povedal Repe.

Himna izbrana le nekaj mesecev pred plebiscitom

Izbira se je premaknila naslednje leto. Potem ko je skupščina SRS 27. septembra 1989 sprejela in razglasila amandmaje k slovenski ustavi, je v 1. členu pisalo tudi, da je himna SRS Zdravljica. Čez pol leta, 29. marca 1990, je skupščina sprejela zakon, ki je začel veljati 24. aprila 1990. Besedilo himne je postala sedma kitica Prešernove Zdravljice, melodija pa istoimenska Premrlova zborovska skladba. Slovenci smo tako dobili himno le nekaj mesecev pred decembrskim plebiscitom o samostojnosti države.

Vendar zgodbe s himno, kot je povedal Repe, še ni konec: "Tudi v samostojni Sloveniji je prihajalo do pobud po spremembi himne, zlasti gre za prizadevanja desnega spektra politike, da bi bila himna celotna Zdravljica in ne le sedma kitica, s čimer bi v himno prišla tudi omemba boga in slovenstva."

Prešernova Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sicer po njegovih besedah sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom. "Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire in poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi. Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna. Še posebej v današnjem kriznem času, ko je znova na preizkušnji humanizem, domači in internacionalni," je za STA še ocenil Repe.

Zdravljica med evropskimi himnami drugačna

Po oceni literarnega zgodovinarja, sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Marijana Dovića, ki se v svojem raziskovanju posveča tudi Prešernu, Zdravljica v družbi evropskih himn izstopa v pozitivnem smislu.

"Če je Premrlova uglasbitev povprečna in ne odstopa od sočasnih glasbenih klišejev, je njeno besedilo vrhunsko in še danes aktualno. Kot vsaka dobra literatura ima več pomenskih plasti in omogoča branja z različnimi poudarki. V njej bomo tako našli panslavistične ideje, ki so se takrat širile kot protiutež rastočemu nemškemu nacionalizmu, idejo o ljubezni do 'domačije', ki je nosilna misel v mnogih drugih evropskih himnah, najdemo pa tudi bojevitejše nacionalistične tone ter odmeve idej francoske revolucije," je ocenil za STA.

Vendar pa sporočilno jedro Zdravljice, kar se Doviću zdi bistveno, presega nacionalizem: ravno v predzadnji kitici (Žive naj vsi narodi) pesem doseže vrh v razglašanju vrednot miru, strpnosti in sodelovanja med narodi. "To je vsekakor še danes zelo moderna ideja," je povedal Dović. Poleg tega je Zdravljica po njegovih besedah posebna tudi v tem, da je napitnica: "Trt, vina in nazdravljanja v drugih evropskih himnah večinoma ne najdemo."