Medijska policija Nataše Pirc Musar

Ali skrajšano: svet za odziv na sovražni govor te preganja, toži in ti sodi.

Predsednica sveta Pirc Musarjeva je z dosedanjim javnim delovanjem in dvojnimi merili pri opredeljevanju svobode govora oziroma sovražnega govora pokazala, da nikakor ni primerna za presojanje o tej problematiki.

Pirc Musarjeva je namreč takoj padla na preizkusu, ko se kot novopečena predsednica sveta za odziv na sovražni govor ni odzvala na sovražni govor Slavoja Žižka. Ta je na vprašanje, ali je tudi on Charlie, odgovoril: »Jaz nisem … Zato, ker se mi zdi to nekaj tako hinavskega. Prvič, kdo je ta ʻsuisʼ? Ali tisti gnusni politiki tam, ki bi jih bilo treba vse postreliti?« Žižkovi »gnusni politiki«, ki bi jih bilo treba postreliti, so seveda vodilni svetovni politiki na shodu enotnosti v Parizu po terorističnem napadu na tednik Charlie Hebdo, in sicer Angela Merkel, François Holland, David Cameron, Matteo Renzi in številni drugi, med njimi tudi naš premier Miro Cerar. Poleg Pirc Musarjeve niso trznili niti drugi lovci na sovražni govor.

Najbolj sporno je, da je bil Žižkov sovražni govor objavljen v prispevku nacionalne televizije, za katero vsi prisilno plačujemo prispevek, s čimer je RTV Slovenija na naš račun širila sovražni govor, ki ga po drugi strani preganja z MMC RTVSLO, enim od partnerjev v projektu Z (od)govorom nad sovražni govor. Hkrati so bili v MMC RTVSLO prejšnji teden zelo zaskrbljeni nad sovražnim govorom, kot smo lahko prebrali v članku Ko sovraštvo razpihujejo slavni: ʻKdor mi ni všeč, naj kar umre!ʼ, v katerem so nanizali številne primere iz tujine, ne pa tudi svetovno znanega Slavoja Žižka, velikega ideologa (skrajne) levice. Žižek je pač ideološki favorit MMC RTVSLO in drugih dominantnih medijev, ki se ob spornih in sovražnih izjavah svojih favoritov in ideoloških somišljenikov radi potuhnejo, pri ideoloških nasprotnikih pa skačejo do neba že pri blažjih kršitvah.

Pirc Musarjeva je zagnala vik in krik po spornem zapisu tako imenovanega Tomaža Majerja o trenirkah, objavljenem na spletni strani SDS po volitvah 2011. Zapis je štela za tako sporen, da je vložila celo kazensko ovadbo. Povsem drugače je ravnala pri sporni izjavi Svetlane Makarovič, objavljeni v intervjuju januarja 2012 na spletnem portalu Siol.net. V njem je Makarovičeva izjavila, da »so stvari, ki jih je treba sovražiti«. »Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.« Musarjeva se je kot informacijska pooblaščenka na neposredno vprašanje, ali bo proti Makarovičevi vložila ovadbo, izgovorila, da za to pač ni pristojna.

Iz rednih medijskih izjav Pirc Musarjeve je očitno, da se čuti poklicano za razsojanje o tem, kaj so (ne)primerne medijske vsebine, celo o tem, kaj je in kaj ni javni interes. Čeprav tako rada lovi druge, je žal pokazala, da pri svojih javnih ocenah sama diskriminira po spolu in celo po telesnih značilnostih. To je jasno pokazala z izredno diskriminatorno in nestrpno izjavo na okrogli mizi Človekove pravice in mediji decembra 2011, kjer je kot novinarsko nesposobne, manj inteligentne in povsem nevedne označila blond in dolgonoge novinarke, grobo diskvalificirala pa jih je zgolj na podlagi njihove telesne značilnosti: »Jaz vidim dolgonoge blond novinarke, ki nimajo pojma o novinarstvu in človekovih pravicah; in potem si upajo soditi o vsem, predvsem o tistem, o čemer nimajo pojma.« Pirc Musarjeva se zaradi sporne izjave ni nikoli javno opravičila, ampak vse do danes nadaljuje pregon sovražnega govora pri drugih. Zato bi morala v svoje vrste za medijskega policaja povabiti še ženskomrzneža Dejana Steinbucha, pisca propadajočih Financ in neregistriranega lobista z zgolj srednješolsko izobrazbo, ki drugače misleče ožigosa za fašiste in norce, ki motijo »normalo« v Sloveniji.

Več kot zgovorno je, da je Pirc Musarjeva ustanovila novo medijsko policijo skupaj z MMC RTVSLO, ki je znan po svoji »čistilni« akciji, v kateri so počistili vsa drugačna mnenja in jih sovražno označili za »žužkljad« (nekdanje sodelavce MMC Urbanijo, Žužka, Kolednika idr.). MMC RTVSLO bo sovražni govor preganjal pri drugih, ne počisti pa niti pred lastnim pragom in dopušča komentarje, ki na primer Bavčarju privoščijo smrt: »Potem pa naj bo v bolnici, če je bolan, ampak enega dneva pa iz garaže direkt na Dob, pa magar čez deset let, svoje naj odsedi al pa naj crkne tam notr, pod svobodnim soncem ga ne želimo več.« Za MMC RTVSLO je torej sporno, če nekoga zmerjaš z blažjimi zmerljivkami, če pa komu rečeš, naj crkne ali pa da ga je treba ubiti, potem je očitno vse v redu?! Vse je seveda odvisno od ideološkega predznaka.

Slovenija kot demokratična država ne potrebuje novoustanovljenega sveta za odziv na sovražni govor. Še manj je primerno, da mu predseduje Pirc Musarjeva, poleg nje pa so vanj vključeni predstavniki ustanov, na primer Brankica Petković z Mirovnega inštituta, ki je na razprave o medijski svobodi z odprtimi rokami vabila celo Milana Kučana. Ta svet je v resnici medijska policija, ki bo v maniri nekdanjih družbenopolitičnih delavcev pod oznako »sovražni govor« preganjal drugače misleče in ideološko moteče.