Drugače od večine evropskih držav je Slovenija v res izvrstni finančni kondiciji. Javnofinančno stanje je po štirih najpomembnejših pokazateljih izvrstno, smo med petimi najboljšimi v Evropi,« se je premier Robert Golob sredi marca hvalil v intervjuju za N1. 

»Danes je javni dolg v Sloveniji srednje velik in se vse od prvega leta vlade do danes zmanjšuje. To je možno zato, ker je javnofinančni primanjkljaj – gledano s primerljivimi, pa tudi nekaterimi velikimi evropskimi državami – bistveno manjši. Imamo stabilno gospodarsko rast, ki je nad evropskim povprečjem, in inflacijo, ki je precej pod evropskim povprečjem.

Ti pokazatelji, ki so jih prepoznale tudi mednarodne bonitetne agencije, saj so vse letos povišale bonitetno oceno Slovenije, povedo, da lahko povečevanje izdatkov za obrambo in varnost prenesemo brez rezov. Rezov v obstoječe pravice niti ne načrtujemo, sploh pa ne v socialo.«

Bobo

V novoletnem intervjuju za Mladino je premier Golob izpostavil, da je inflacija med najnižjimi v Evropi, za kar gredo zasluge predvsem vladnim ukrepom: »V času energetske krize je bila Slovenija med evropskimi krizami zgled vsem drugim glede ukrepov, tisto krizo smo mi prebrodili bistveno bolje kot nekatere druge države, na primer Nemčija. Zato imamo danes nizko brezposelnost in inflacijo in na splošno veliko boljše stanje gospodarstva kot naši konkurenti.« 

Med dosežki vlade je omenil še ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kadrovsko okrepitev pravosodja in plačno reformo, s katero so »ustavili erozijo javnih sistemov, kot so sodstvo, šolstvo, zdravstvo«. Potrdil pa je, da je plača slovenskega delavca z davki in prispevki veliko bolj obremenjena v primerjavi s premoženjem ali pa v primerjavi s podjetji. Zato pripravljajo davčne spremembe, usmerjene v razbremenitev dela in povečanje obremenitve premoženja.

Bobo

Najboljši ekonomski kazalci

Premierjevim besedam pritrjujejo tudi podatki Statističnega urada RS. Lani je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znašal 31.490 evrov, kar je najvišji doslej. Za primerjavo, leta 2022, v katerem je krmilo vlade prevzela Golobova vlada, je znašal 26.979 evrov, dve leti prej, ko je nastopila vlada Janeza Janše, je znašal 22.227 evrov, leta 2018, ko je Miro Cerar prepustil vodenje vlade Marjanu Šarcu, je bil BDP na prebivalca 21.942 evrov, ob nastopu Cerarjeve vlade leta 2014 pa 18.077 evrov. 

Podobno se zvišuje tudi povprečna neto plača, ki je bila ob nastopu Cerarjeve vlade 1005 evrov, ob nastopu Šarčeve 1092, ob nastopu Janševe 1208, ob nastopu Golobove 1318, lani pa 1526 evrov. Umirja se tudi inflacija, ki je bila lani 1,9-odstotna (trenutna je 2 odstotka), leta 2022 pa je bila kar 10,3-odstotna, prav tako se je anketna brezposelnost v zadnjih desetih letih znižala z 9,7 na 3,5 odstotka; zadnja mesečna anketna brezposelnost je celo 3,2 odstotka.

Registrirana (uradna) brezposelnost je sicer višja; januarja je bila 5,1-odstotna. Ne glede na cene življenjskih potrebščin (inflacijo) se zvišuje tudi neto razpoložljiv dohodek, ki je bil leta 2015 10.167 evrov, leta 2023 pa 16.614 evrov (za lani na Sursu še nimajo podatkov). Sodeč po statističnih podatkih, se nam življenjski standard izboljšuje in trenutno živimo najbolje doslej.

Bobo

Podobno ugotavlja tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR): »Po nekajletni konjunkturi, ki je sledila gospodarsko-finančni krizi, se je leta 2020 BDP zaradi epidemije z njo povezanih omejitev močno zmanjšal. Upadle so vse komponente BDP, razen državne potrošnje. Z močnim odbojem, podprtim tudi z vladnimi ukrepi za blažitev posledic epidemije, pa je gospodarska aktivnost že leta 2021 presegla raven pred epidemijo. 

Pokovidno okrevanje se je nadaljevalo tudi v prvi polovici leta 2022, nato pa sta gospodarsko aktivnost začeli omejevati energetska kriza, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, in naraščajoča inflacija, ki je zavrla rast zasebne potrošnje. Leta 2023 se je gospodarska rast nadalje umirila, zlasti prizadet je bil izvozni del gospodarstva, kar je bila posledica gospodarskega ohlajanja najpomembnejših trgovinskih partneric ter poslabšanja stroškovne in cenovne konkurenčnosti. Nižja je bila tudi rast zasebne potrošnje, predvsem zaradi vpliva inflacije na kupno moč gospodinjstev.

Visoka pa je ostala rast investicij in gradbene aktivnosti. Umirjanje gospodarske rasti se je leta 2024 nadaljevalo, zlasti zaradi upada investicijske in gradbene aktivnosti. Izvoz je okreval ob ponovni rasti tujega povpraševanja. Rast zasebne potrošnje se je po stagnaciji v predhodnem letu okrepila ob visoki zaposlenosti, nadaljnji rasti plač in nižji inflaciji, višja je bila tudi rast državne potrošnje, na kar je vplivalo zlasti preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, na rast pa je vplivala tudi poplavna obnova. Gospodarska rast se je po letu 2021 umirila tudi v EU, povprečna letna rast v obdobju 2022–2024 pa je bila nižja kot v Sloveniji.«

Robert Balen

Zasluge Golobove vlade

Na Umarju še poudarjajo, da se zaostanek Slovenije za povprečnim BDP na prebivalca v EU (v kupni moči) po zastoju med epidemijo ponovno zmanjšuje in je bil leta 2023 najmanjši doslej. Tudi inflacija, ki se je v razmerah pokovidnega okrevanja in energetske krize močno povišala, se je proti koncu leta 2023 znatno umirila in se do konca 2024 znižala na 1,9 odstotka, kar je za več kot polovico nižja kot leto pred tem. »Umirjanje je bilo najprej posledica manjših rasti cen hrane in nižjih cen energentov, kjer je na gibanje cen pomembno vplivala tudi vlada z ukrepi za blaženje posledic energetske draginje. V letu 2024 pa se je umirila tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev.« 

Kljub temu pa je bila cena storitev še vedno nadpovprečna in je prispevala skoraj polovico inflacije. »Cene življenjskih potrebščin so bile leta 2024 v povprečju za 21,3 odstotka višje kot konec leta 2019, to je pred epidemijo in energetsko krizo. Najizraziteje, za skoraj tretjino se je v tem obdobju podražila hrana, energenti in storitve so bili dražji za približno petino, najmanj pa se je podražilo trajno in poltrajno blago (za 14 oziroma 9 odstotkov).«

Umar priznava, da se je inflacija zmanjšala tudi zaradi ukrepov države za blaženje posledic draginje. Leta 2023 je bila še precej višja od evrskega povprečja, sredi leta 2024 pa je bila že nižja, prav tako tudi osnovna inflacija. Posebej izpostavlja ukrepe vlade za omejevanje škodljivih posledic visokih cen energentov, nazadnje zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce, ki so ga poslanci sprejeli letos. Tudi zadovoljstvo nad življenjem je bilo po ugotovitvah Eurostata v Sloveniji in EU najvišje doslej, v Sloveniji ostaja precej višje kot v EU. 

Kot najbolj pereče probleme, s katerimi se sooča EU, so anketiranci iz Slovenije izpostavili vojno v Ukrajini, imigracije in mednarodne razmere. Na ravni države pa so opozorili na zdravje, imigracijo, inflacijo in življenjske stroške ter stanovanjsko problematiko. V zadnjih desetih letih so se najbolj podražile stanovanjske nepremičnine, ki so v povprečju vsako leto za okoli deset odstotkov dražje. Kot so nam odgovorili na Sursu, so bile lani v povprečju za 40 odstotkov višje kot leta 2020 in v povprečju za 110 odstotkov višje kot leta 2015.

Primož Lavre

Življenjski standard posledica tehnološkega napredka

Toda za to, da danes bolje živimo kot kadarkoli prej, ni najbolj zaslužna Golobova vlada. Kot pravi ekonomist dr. Sašo Polanec, življenjski standard ni toliko odvisen od vlade kot od drugih dejavnikov, ki niso povezani z vlado: »Dolgoročna gospodarska rast je odvisna od mnogih dejavnikov, med najpomembnejšimi je tehnološki napredek. Zaradi tega se povečuje življenjski standard, lahko pa se na določenih področjih tudi nekoliko poslabša. Denimo, ker se cene nepremičnin dvigujejo zaradi omejene ponudbe stanovanj in zemljišč, se bivalni standard ne dviguje tako hitro. Vlade lahko vplivajo na gospodarsko rast in povečujejo dohodke, tako da znižujejo davke, lahko dajejo večje transferje, kupujejo več dobrin, ki so jih prej proizvajali v zasebnem sektorju. 

Vpliv tega na življenjski standard pa je vsekakor manjši od tehnološkega napredka. Vlade tudi lahko izboljšajo institucionalni okvir, s katerim lahko spodbudijo akumuliranje tehnologije. Če omogočijo boljše poslovno okolje, je to motivacija za investiranje tako v novo tehnologijo kot v kapitalske dobrine, tudi izobraževanje ljudi veča in spodbuja gospodarsko rast. Ta se prej ali slej odrazi v višjih dohodkih, ni nujno, da v enakem razmerju, ob tem pa se povečujejo tudi prihodki kapitala.«

Polanec težko ocenjuje, katera od vlad v zadnjih desetih letih je bila najuspešnejša: »Povprečni dohodek je večinoma rastel, leta 2020 je sicer upadel, nato pa je leta 2022 spet rastel. V času Janševe vlade je bil seveda nižji kot pod Golobovo vlado. A če bi se vladi zamenjali in bi zdaj imeli Janševo vlado, bi bilo enako, ker gonilo gospodarske rasti na dolgoročno ni odvisno od aktualnih vlad.« Po njegovem bo največji uspeh Golobove vlade sprejetje pokojninske reforme, pri Janševi pa to, da je vsaj na začetku uspešno zajezila problem kovida z gospodarskimi ukrepi. 

Primož Lavre

»Zaradi tega je Slovenija relativno dobro izšla iz krize, vendar pa je težko primerjati ta dva dosežka, saj je bila Janševa vlada v težji poziciji, kot je Golobova.« Izpostavil je tudi, da je Golobova vlada dvignila davke in s tem prizadela zlasti s. p. To bi lahko delno zavrlo gospodarsko rast, prav tako ti ukrepi vplivajo na del podjetnikov, vendar ne v enaki meri.

Napovedovala je tudi razbremenitev dohodkov, kar se ni zgodilo, po drugi strani pa so se povečale plače v javnem sektorju: »S tem je povečala konkurenčnost zaposlitve v javnem sektorju, ki je bila v zadnjih letih zelo slaba po več letih nazadovanja. Tega si nobena vlada ne bi smela dopustiti, saj javni sektor opravlja določene storitve, ki vplivajo na zasebni sektor, kar prav tako vpliva na gospodarsko rast. Če ima šolstvo slabše kadre, je izobrazba ljudi nižja, s tem pa tudi gospodarska rast. Tudi gradbena dovoljenja se zaradi slabih plač kadra izdajajo z velikim zamikom, kar prav tako zavira gospodarsko rast. Janševa vlada je zato postopke poenostavila.«

Ekonomist dr. Matej Lahovnik pa je opozoril na zunanje dejavnike, ki vplivajo na življenjski standard v Sloveniji: »Slovenija je majhna in odvisna od mednarodnih okoliščin. Več kot 70 odstotkov proizvodov izvozimo.« Prav tako je izpostavil, da se ljudje premalo zavedajo in podpirajo višje dajatve, medtem ko je v tujini ravno obratno. 

Jure Klobčar

Tudi Lahovnik težko ocenjuje, pod katero vlado smo najbolje živeli: »Najslabši leti sta bili zagotovo 2009 in 2010, ko smo se soočali z gospodarsko krizo, nato smo počasneje okrevali kot druge države, sledili sta druga Janševa vlada in vlada Alenke Bratušek. Vlada Mira Cerarja je uživala sadove sanacije bančnega sistema, poleg tega je imela dokaj mirno mednarodno okolje. Vlada Marjana Šarca je bila manjšinska in kratkotrajna, nato je epidemija korone v vseh državah povzročila padec gospodarske rasti. Leta 2022 z vojno v Ukrajini nastopi energetska kriza, visoki stroški energentov pa povzročijo višjo inflacijo. Normalno smo zaživeli šele leta 2024, ko se je učinek energetske krize izpel, zdaj pa prihajamo v predvolilno obdobje.«

Največja Golobova napaka

Čeprav glede na vse statistične kazalce očitno najbolje živimo pod Golobovo vlado, pa to še ne pomeni, da ne bi mogli živeti še bolje. Golob je sam omenil, da imamo v Sloveniji preveč obremenjene plače, a za zdaj še ni nič storil, da bi jih razbremenil. Še več, na začetku svojega mandata je Golobova vlada razveljavila davčno reformo prejšnje, Janševe vlade, ki je predvidevala postopen dvig splošne olajšave pri dohodnini s 4500 evrov leta 2022 na 7500 evrov leta 2025. Z nižjo obdavčitvijo dela bi se postopno višale tudi neto plače. 

Primož Lavre

Golobova vlada je dvig splošne davčne olajšave ustavila pri 5000 evrih. Tako smo leta 2023 sicer še dobili višje neto plače kot leto prej, a nižje, kot če bi obveljala Janševa davčna reforma. Na Financah so takrat izračunali, da je bila zaradi tega ukrepa leta 2023 povprečna neto plača nižja za okoli 55 evrov na mesec oziroma 664 evrov na leto, z upoštevano inflacijo pa slabih 14 evrov na mesec oziroma dobrih 165 evrov letno.

Koliko višje bi bile plače letos, je težko izračunati. Po izračunih finančnega ministrstva v času Janševe vlade naj bi se povprečna neto plača leta 2022 na letni ravni povišala za 260 evrov, leta 2023 za 520 evrov, leta 2024 za 780 evrov, leta 2025 pa za 1000 evrov. Koliko verodostojni so ti podatki, je težko ugotoviti. Celo eden od ključnih ljudi, ki so takrat pripravljali reformo, nam je dejal, da se tega pravzaprav ne da izračunati. Lahko pa približno napišemo, da bi bila neto plača na letni ravni višja za 400 do 1000 evrov, odvisno od stopnje obdavčitve.

Premier Golob je sicer napovedal davčno reformo, ki naj bi razbremenila plače, a za koliko se bodo dvignile, ni znano. Težko je tudi verjeti, da mu bo to uspelo v zadnjem letu pred volitvami, sploh ker je hkrati napovedal tudi obdavčitev nepremičnin, kjer pa bo naletel na precej večje ovire in negodovanja.

Naslovnica