Če pogledate na svoj mandat kot celoto, katere tri projekte bi izpostavili kot najpomembnejše dosežke občine Kobarid v tem mandatu?

Začnemo lahko s Centrom za zaščito in reševanje, ki stoji ob vstopu v Kobarid iz smeri Tolmina. V njem bodo delovale vse naše operativne službe: gorski reševalci, gasilci, civilna zaščita, radioamaterji, Rdeči križ, Karitas in drugi, ki sodijo v ta sklop. Otvoritev Centra je predvidena 24. oktobra.

Drugi pomemben projekt je naselje Svino, kjer smo namenili 35 tisoč kvadratnih metrov občinskega zemljišča za 39 gradbenih parcel, da si bodo lahko mlade družine tam zgradile dom. To je po mojem mnenju velik dosežek, kakršnega v zgodovini občine Kobarid, pa tudi širše v severnoprimorski regiji, še ni bilo.

Tretja velika zgodba je Soča. V tem mandatu smo začeli postavljati okvire plovbe, transparentnosti in varnosti na reki. V preteklosti nismo vedeli, koliko ljudi obišče Sočo oziroma koliko ljudi se po njej spusti s ponudniki. Z odlokom, ki je bil sprejet konec leta 2023, smo začeli dobivati konkretne številke. Letos beležimo uradno približno 111 tisoč obiskovalcev do prvega tedna septembra, ocenjujemo pa, da se jih bo po Soči do konca sezone spustilo okoli 150 tisoč. Govorimo o vseh treh občinah – Kobaridu, Tolminu in Bovcu.

Te podatke potrebujemo, da bomo lahko določili nosilno zmogljivost reke Soče na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni. S pomočjo Posoškega razvojnega centra pripravljamo študijo, v katero bodo vključena tudi pristojna ministrstva in drugi deležniki. Naravo moramo varovati. Letos se je pokazalo, da je prag, pri katerem se zapre plovba, prenizek. V odloku je trenutno določen pretok za zapiranje plovbe pod sedmimi kubičnimi metri na sekundo, vendar smo ugotovili, da bi bilo smiselno komercialno plovbo zapreti že pri pretoku pod devetimi kubičnimi metri na sekundo. Pri komercialnih plovbah je problem predvsem v tem, da je na raftu več ljudi, skupaj z vodnikom, zato je ob nizkem vodostaju obremenitev večja. Na upad vodostaja vplivajo tudi podnebne spremembe, manj snežne odeje v gorah, daljša sušna obdobja in višje temperature.

Omeniti moram še vzpostavitev namenske rabe stavbnih zemljišč, ki so bila leta 2013 z OPN Kobarid neupravičeno spremenjena v kmetijska zemljišča. S takšnim posegom leta 2013 so se lastnikom zemljišča povsem razvrednotila. Gre za parcele, ki so bile v preteklosti prekategorizirane iz stavbnih v kmetijska zemljišča. S pomočjo pravne službe smo že leta 2022 vzpostavili prejšnjo stavbno namensko rabo, sedaj se ta postopek dokončno zaključuje z uskladitvijo grafičnega dela OPN. Za občino je pomembno, da imamo dovolj stavbnih zemljišč, saj brez njih ni razvoja.

Pomembna je tudi industrijska cona. V preteklem letu smo prodali praktično vse parcele. Industrijsko cono smo začeli urejati v tem mandatu s pomočjo evropskih sredstev, zdaj pa pridobivamo še uporabno dovoljenje. To je za občino pomembno, ker lahko naši podjetniki gradijo in razvijajo dejavnost v domačem okolju.

Kako uspešni pa ste pri črpanju evropskih sredstev?

Moram reči, da smo pri tem zelo uspešni. Projekte pripravljamo v občinski upravi, saj imamo usposobljene strokovne delavce in nam ni treba najemati zunanjih izvajalcev. Letos smo bili uspešni pri petih evropskih projektih. Med drugim gre za projekt ceste proti Kobariškemu Stolu, ureditev območja pri pokopališču z vstopno-izstopnim mestom Trnovo 2 parkiriščem, ozelenitvijo, sanitarijami in tuši, vodohran na Trnovem, vaški objekt v Borjani ter kolesarsko infrastrukturo. Poleg tega dobivamo še sredstva prek Triglavskega narodnega parka. Letos imamo približno od 1,35 do 1,4 milijona evrov evropskih sredstev, preostanek pa je naš lastni vložek.

Del občine je v Triglavskem narodnem parku – je to prednost ali omejitev pri razvoju?

Nedvomno jo vidim kot prednost. TNP ni pomemben samo zaradi sredstev, ki jih lahko pridobivamo, ampak tudi zaradi ohranjanja narave. To mora biti eden ključnih ciljev župana – skrbeti, da je narava čim bolj neokrnjena. Turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga in TNP nam lahko pomaga, da ohranimo tudi skrite kotičke in jih zaščitimo.

Občina Kobarid

Je turizem že najmočnejša gospodarska panoga v občini?

Še ni, je pa iz leta v leto močnejši. Želimo si tudi kakšnega hotelirja oziroma še kakšen hotel. Obenem moramo z odloki in pravili poskrbeti, da so obiskovalci dobrodošli, vendar spoštujejo red in sistem, ki zagotavljata varno in kakovostno bivanje vsem.

Morda veste, kakšen je turistični obisk v vaši občini v letošnjem letu?   

Končnih podatkov za letošnje leto še ni. Maja letos smo imeli 54 odstotkov več prenočitev kot lani ob istem času, junija odstotek manj, julija pa 23 odstotkov več. Za avgust podatkov še nimamo, vendar glede na obisk ocenjujem, da je bil tudi ta bistveno večji kot lani.

Kolikšen delež prebivalcev oziroma gospodinjstev v občini pa je povezan s turizmom?

Težko je dati natančen podatek, ocenjujem pa, da je s turizmom povezanih med 15 in 20 odstotkov gospodinjstev. V občini imamo okoli 1500 gospodinjstev in delež tistih, ki se ukvarjajo s turizmom, raste. Vedno več ljudi prepoznava, da je mogoče z oddajanjem nastanitev turistom ustvariti dodaten prihodek. Naša strategija mora v smer dvigovanja standarda turizma in gostov z večjo kupno močjo. Ne potrebujemo več kampov; če jih kdo želi urediti, naj raje razmišlja o glampingu oziroma o kakovostnejših nastanitvah. Manj je lahko več: namesto desetih šotorov lahko imamo eno hiško za pet ljudi, ki ustvari primerljiv prihodek, hkrati pa manj obremeni prostor.

Ali turizem prinaša dovolj koristi glede na obremenitve, ki jih povzroča?

Seveda prinaša koristi, vendar to pomeni veliko obiskovalcev, zato moramo z odloki in državno zakonodajo poskrbeti za mirno sobivanje med domačini, ki se s turizmom ne ukvarjajo, in obiskovalci. Obiskovalcem moramo tudi pokazati, kje se lahko gibljejo, da ne bodo po nepotrebnem uničevali prostora. Če naredimo koridor, bodo ljudje hodili po njem, travnik pa bo ostal nedotaknjen.

Prej ste omenili gradnjo domov za mlade družine. Kakšno je demografsko stanje v občini?

Demografsko beležimo rahel upada oziroma ohranjamo isto raven. Prav zato želimo trend obrniti. Omenil sem 39 parcel na občinskem zemljišču za gradnjo na območju Svina. Zavzemam se za zelo ugodno ceno, okoli 30 evrov za kvadratni meter gradbene parcele. Občina ne sme služiti na mladih, ki so največja dodana vrednost občine, saj imajo otroke, ti obiskujejo šolo, krožke in društva ter s tem krepijo celotno lokalno skupnost. Leta 2021 smo naredili anketo in v enem mesecu prejeli 207 izkazov interesa ljudi, ki bi si želeli živeti oziroma graditi v Kobaridu. Niso bili vsi iz naše občine, ampak tudi iz bližnje in širše okolice. To kaže, da je zanimanje veliko.

Se lahko zgodi, da bo kdo občinsko parcelo kupil z namenom, da bo nato nepremičnino oddajal ali prodal?

Zavedamo se, da bi lahko kdo to poskušal. Zato bomo na občini pripravili pogodbo oziroma pravila prodaje zemljišča, da ne bo prihajalo do zlorab – vse v skladu z zakonodajo. Ne želimo, da bi nekdo kupil parcelo po ugodni ceni in jo nato preprodal. Želimo prepoznati ljudi, ki bodo tam dejansko živeli, ne pa špekulirali.

Primož Lavre

Kateri so po vaši oceni največji infrastrukturni problemi občine Kobarid?

Kar nekaj jih je. Eden večjih izzivov je bila cesta na območju med Kobaridom in Trnovima ob Soči, kjer je Direkcija za infrastrukturo lani uredila odsek. Kritična ostaja povezava Kobarid–Breginjski kot in posebej problematičen odsek med Breginjem in mostom čez Nadižo proti Italiji in Benečiji. Gre za pomembno državno cesto, ki je v poletnem času zelo obremenjena zaradi turistov, kolesarjev in motoristov. Predstavniki direkcije so si stanje že ogledali in upam, da se bo projekt v bližnji prihodnosti premaknil naprej.

Pomembna je tudi kolesarska povezava Kobarid–Sužid–mejni prehod Robič. Kolesarsko povezavo od Kobarida proti Svinu, Sužidu in Staremu selu bomo odprli 11. septembra. To je začetek povezave proti Robiču in Italiji. Italijanska stran je svoj del že začela urejati, pri nas pa se je projekt ustavil zaradi naravovarstvenih zahtev, saj posegamo v območje Nadiže. Vendar moramo povezavo nekako izpeljati, saj so Kobarid pomembna vrata proti Benečiji in tamkajšnjim Slovencem. S tem bi lahko del turizma usmerili tudi proti Benečiji in razbremenili naš prostor v najbolj obremenjenih mesecih.

Glavna prometnica po Soški dolini je v turistični sezoni polna pločevine.

V poletnem času je preobremenjena, predvsem od junija do avgusta. Vozniki imajo različne sposobnosti, zato je prometna situacija lahko zahtevna. Tudi sam kot gorski reševalec včasih doživim, da je pot na intervencijo zaradi prometa zelo mučna. Zaradi varnosti kolesarjev potrebujemo tudi kolesarske povezave. Na območju Trnovega ob Soči že pripravljamo nadaljevanje kolesarske poti. Del trase je že urejen, zdaj zbiramo še podpise lastnikov zemljišč. Če bo uspelo, bomo dobili kolesarsko povezavo od Kobarida do Bovca, večinoma izven glavne ceste. 

Kolesarstvo je pri nas v porastu. Imamo dobre pogoje za cestno in gorsko kolesarstvo. Urejamo povezave proti Matajurju, Livku, Avsi, Jevščku, Breginju in Kobariškemu Stolu. Na območju Stola želimo povezati poti po grebenu, proti planini Božca in Učji ter jih navezati na gozdne ceste in Kobarid. Načrtujemo tudi povezave Kobarid–Drežnica in naprej proti Krnu, pa povezavo po levem bregu Soče proti Trnovemu. Če bomo delali tako intenzivno, bomo imeli v nekaj letih zelo dobro kolesarsko infrastrukturo, kar je še posebej pomembno sedaj, ko so električna kolesa tovrstne poti naredila dostopne širšemu krogu ljudi. Po dokončanju vseh povezav, ki sem jih opisal, bi lahko imeli približno 70 kilometrov kolesarskih poti na območju občine.

Kmetijstvo je še vedno kar pomembna panoga za vašo občino.

Občina Kobarid je po mojih informacijah prva v Sloveniji, ki kmetom subvencionira mleko in meso. To želimo nadaljevati. Zavzemam se tudi za beneficirano delovno dobo za profesionalne kmete – ne glede na to, ali gre za živinorejo, sadjarstvo, poljedelstvo ali vinogradništvo.
Kmet dela bistveno več kot osem ur na dan, zato menim, da si zasluži tudi ustrezno priznanje. Če želimo kmeta obdržati, mu moramo zagotoviti dolgoročne pogoje. Kmet je varuh narave, vzdrževalec prostora in proizvajalec hrane. S tem je povezan tudi turizem, saj dobra lokalna hrana pomeni kakovostno in zdravo kulinariko. Vse to je medsebojno povezano in na kmetijstvo moramo gledati dolgoročno in širše.

Napovedali ste kandidaturo za župana. Če boste dobili nov mandat, na katere projekte bi se osredotočili? 

Želim si zgodbo nadaljevati še naslednja štiri leta, saj so nekateri projekti, ki smo jih že začeli, zastavljeni dolgoročno. Pomembno je sodelovanje s Slovenci v Benečiji, s katerimi imamo v občini dobre odnose in načrtujemo čezmejne projekte. Med pomembnejšimi projekti je zagotovo dvorana v Drežnici. Tam je veliko društev in aktivnosti, zato bi jim takšen objekt omogočil še boljše razmere za kulturno, gasilsko in športno dejavnost. Za dvorano že imamo gradbeno dovoljenje. Poskušali bomo pridobiti evropska sredstva, del bo lastnega vložka. V Drežnici imamo tudi praktično že vsa soglasja za ureditev komunalne infrastrukture.

Primož Lavre

Med pomembnimi nalogami je tudi gradnja vodohrana v Krnu. Vas še vedno nima urejenega sistema zdrave pitne vode, zato moramo to rešiti. To je tudi osnovni pogoj za razvoj turizma. Nadaljevati moramo elektrifikacijo podkrnskih planin.

Velik finančni zalogaj bo komunalno opremljanje nove stanovanjske soseske na Svinem, treba bo zgraditi nov vodohran, transformatorsko postajo in pripeljati kanalizacijo do čistilne naprave v Kobaridu. 

V Breginju želimo sistematično nadaljevati urejanje vasi, saj od leta 1976 in obnove po potresu tam praktično ni bilo večjih vlaganj. Začeli smo s čistilno napravo in delom kanalizacije, zdaj pa bomo postopoma uredili kanalizacijo, vodo, elektriko, pločnike in drugo komunalno infrastrukturo. V Borjani zaključujemo vaški objekt, v Livku pa imamo idejno zasnovo za večnamenski objekt, v katerem bi bili tudi prostori za gasilce in večnamenska dvorana za krajevno skupnost. Na območju Matajurja in livških vasi je poleti veliko obiskovalcev, zato potrebujemo tudi ustrezno podporo za morebitne intervencije.

V Kobaridu bomo nadaljevali urejanje športne infrastrukture (igrišč, male telovadnice, fitnesa), saj se s prostorsko stisko soočajo klubi in rekreacijske skupine. V pripravi imamo idejno zasnovo pešpoti od Mlekarne Planika proti Napoleonovemu mostu, ki pelje naprej proti kampom in slapu Kozjak. Nova pešpot bo omogočala varno pot pešcem in hkrati potek prometa brez zastojev.

Tudi za Center za zaščito in reševanje želimo pridobiti dodatna državna sredstva in se dogovarjamo z ministrstvom za obrambo. To po mojem mnenju ni zgolj občinski objekt, ampak objekt, v katerem delujejo službe, pomembne za državo. V centru je namreč predvideno tudi medregijsko skladišče zaščite in reševanja in prav vsi župani severne Primorske so podprli njegovo vzpostavitev. Ob naravnih nesrečah – žledolomih, vetrolomih, poplavah in drugih dogodkih – je pomembno, da je oprema čim bližje. Zdaj je najbližje takšno skladišče v Ajdovščini, kar je za naše območje precej daleč.

Kako pa gledate na načrte za helikopterski reševalni center v Ajdovščini?

Vesel sem, da se bo helikoptersko reševanje sistemsko uredilo. Sam kot gorski reševalec sicer menim, da bi bil za območje Julijskih Alp zelo primeren tudi Bovec. Iz Bovca lahko helikopter hitro pokriva celotno območje in rešuje proti Ljubljani. Če mora helikopter prihajati z Brnika do Bovca ali Vršiča, je odzivni čas bistveno daljši. V poletnem času, glede na število ljudi, ki jih imamo v prostoru, bi moral biti helikopter stacioniran v Posočju. Iz Tolmina do Bovca, kaj šele do Vršiča in Trente, lahko pot po cestah traja zelo dolgo. Helikopter z usposobljeno posadko pa pride na kraj dogodka v nekaj minutah. Število vozil in ljudi je v Posočju poleti zaradi množice obiskovalcev dvakrat ali trikrat večje kot zunaj sezone.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.