Prejšnji teden se je s kolesom vrnil z dolge poti z Nordkappa, najsevernejše točke Evrope, svojo kolesarsko turnejo pa je namenil tudi dobrodelnosti. Za vsak njegov prevoženi kilometer je društvo Viljem Julijan zbiralo donacije za zdravljenje osemletnega Tea Slodnjaka s Ptuja, ki za zdravljenje redke genske bolezni (Duchennove mišične distrofije) potrebuje zdravilo elevidys, za katero je treba zbrati 2,5 milijona evrov.

Družini Slodnjak oziroma društvu Viljem Julijan še ni uspelo zbrati dovolj sredstev, zato še naprej prosijo za donacije. Vsi, ki želijo pomagati, lahko to storijo z donacijo na uradne načine zbiranja sredstev. Lahko pa pomagamo tudi s SMS-sporočilom TEO10 ali TEO5 na 1919.

Ker teh sredstev ne krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dečkova družina donacije zdaj zbira po vsej Sloveniji, preko medijev, humanitarnih organizacij in športnih akcij. 70-letni Pukšič je s svojim kolesarjenjem družini pomagal priskrbeti dober milijon evrov oziroma 1.023.000 evrov.

Svojo pot je začel 15. junija, ko je z letalom priletel na norveško letališče Alta, ki je od Nordkappa oddaljeno okoli 230 kilometrov. Dva tedna prej so mu prijatelji z avtodomom pripeljali kolo, nato je povsem sam prekolesaril do Nordkappa in naprej. Najprej mimo norveških fjordov do Narvika, kjer je zavil proti Švedski do mesta Umea, nato pa ob obali v Finsko in mimo Vaase do Helsinkov.

Tam se je podal s trajektom v Talin v Estoniji, kjer je obiskal slovensko veleposlaništvo. Nadaljeval je preko Latvije in Litve do Poljske, kjer se je ustavil pri veleposlaniku v Varšavi, od tam pa naprej proti Češki, kjer se je v Pragi prav tako ustavil pri veleposlaniku in nato skupaj z njim prižgal svečko na grobu literarnega zgodovinarja in slavista Matije Murka, ki se je rodil v Drstelji v občini Destrnik. Nato se je v Avstriji ustavil v Borovljah, kjer se je srečal s predstavniki koroških Slovencev. Svojo 45-dnevno kolesarjenje je sklenil v Ljubljani, od koder se je nato vrnil v domači Destrnik.

Skupno je prekolesaril več kot 4900 kilometrov in ob tem premagal 36 tisoč višinskih metrov. Največji podvig mu je bila precej ozka cesta na Nordkapp, ki leži na otoku, do tja vodi sedemkilometrski predor, ki se spusti 212 metrov globoko in nato dvigne na površje. Medtem ko se je večina Evrope cvrla v vročini, je Pukšič vozil v mrazu in včasih tudi dežju.

Dvakrat je med vožnjo zbolel, prvič na Švedskem, drugič v Litvi, kjer je v vasi Kalvarija tudi bruhal. »Tam sem res doživel kalvarijo,« je ob tem pripomnil Pukšič. A niti bolezen ga ni ustavila, da ne bi do konca opravil zastavljene poti. Slovenskim veleposlanikom v Talinu, Varšavi in Pragi je razložil humanitarni pomen svoje turneje in opozoril na problem, da v Sloveniji zdravljenja redkih bolezni ne plača zdravstvena blagajna.

V Ljubljani sta ga ob vrnitvi v Slovenijo na ministrstvu za zunanje zadeve sprejela minister Tone Kajzer in državni sekretar Stanislav Raščan, na ministrstvu za zdravje pa državna sekretarka Vesna Marinko. Slednji je dal pobudo, da bi državna zavarovalnica krila tudi zdravljenje redkih bolezni, da staršem, kot so Slodnjakovi s Ptuja, ne bi bilo treba zbirati sredstev samim. Obljubila je, da bodo predlog temeljito preučili, saj je v pripravi novela zakona.

Med Pukšičevo kolesarsko turnejo so različna podjetja donirala od 10 do 30 centov za vsak prevožen kilometer. Med večjimi donatorji so bili Meso izdelki Žerak, Kmetijska zadruga Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj in še nekatera druga podjetja. Več tisoč evrov je donirala tudi destrniška ekipa svetnikov, dolgoletnih političnih zaveznikov Franca Pukšiča.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.