Sodišče, ki mu je zadevo predložila Evropska komisija, je julija 2015 razsodilo, da je Slovenija kršila pravo EU s področja ravnanja z odpadki. Kršitev se je med drugim nanašala na obstoj nezakonitega odlagališča Bukovžlak, ker je Slovenija dovolila vnos zemeljskega izkopa, ne da bi preverila, ali so bili na tej lokaciji odloženi drugi odpadki, in ne da bi sprejela ukrepe za odstranitev odpadkov, za katere dovoljenje ne velja.

Ker Slovenija ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev te sodbe, je komisija maja 2023 vložila novo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti. V njej je predlagala, naj sodišče Sloveniji naloži plačilo pavšalnega zneska. Sodišče je tej tožbi ugodilo in ugotovilo, da Slovenija ob izteku roka, ki ga je določila komisija, sodbe iz julija 2015 ni izvršila, čeprav je imela za to na voljo dovolj časa.

Kot so pojasnili na sodišču, so pri določitvi pavšalnega zneska upoštevali ustrezne dejavnike, kot so resnost in trajanje ugotovljenih kršitev ter plačilna zmožnost Slovenije.

Glede resnosti kršitev je sodišče navedlo, da je treba to, da sodba iz julija 2015 ni bila v celoti izvršena, šteti za posebej resno, saj so zaradi tega nastala znatna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Glede trajanja kršitve pa je ugotovilo, da je neizpolnitev obveznosti trajala od 16. julija 2015 do 13. novembra 2024, torej devet let in štiri mesece, kar pomeni znatno trajanje.

Tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti lahko zoper članico EU, ki ni izpolnila obveznosti iz prava unije, vloži Evropska komisija ali druga država članica. Če sodišče ugotovi, da obveznosti niso bile izpolnjene, mora ta država članica v najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.

Če komisija meni, da država članica ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij. Če pa komisija ni bila obveščena o ukrepih za prenos direktive, lahko sodišče na predlog komisije sankcije naloži že v prvi sodbi.

Na območju odlagališča Bukovžlak pri Celju so desetletja odlagali nekdanje cinkarniške odpadke in delno odpadke, nastale pri rušenju stare celjske cinkarne. Odlagališče, sestavljeno iz onesnaženega zemeljskega izkopa in industrijskih odpadkov, so s tem onesnažili tudi s težkimi kovinami, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi in za okolje.

Cinkarna Celje se je za zaprtje odlagališča odločila leta 2010, ko je začela pripravljati tudi projekt sanacije tega šest hektarjev velikega zemljišča. Sanacija je stekla novembra 2023, gradbena dela v okviru sanacije pa so zaključili julija lani.