Lovec: Podpora EU v Sloveniji je v zadnjem letu dramatično padla - podobno kot je v času Janše dramatično zrasla

"V času aktualne vlade se prilagajamo zunanjim pričakovanjem, vplivi od znotraj pa so bolj razpršeni in stvar posameznih interesov, kar prispeva k občutku, da vlada zunanje in evropske politike ne izkorišča uspešno za doseganje notranjih ciljev," je za STA dejal Lovec.

Mednarodno in evropsko politiko še vedno zelo zaznamuje vojna v Ukrajini, Slovenija pa je prispevala svoj del v okviru EU in zveze Nato. Vendar vlada o vojni v Ukrajini za razliko od prejšnje ne govori veliko, je poudaril analitik in opozoril na ankete, ki kažejo, da javnost manj podpira pomoč Ukrajini.

Slovenska zunanja politika se je ponovno usmerila na Zahodni Balkan, pri tem pa je videti tudi nekaj koordiniranega pristopa med predsednikom vlade, zunanjim ministrstvom in predsednico države.

Lovec ocenjuje, da premier Golob še vedno išče svoje mesto v evropski politiki, kjer ob prispevku na temo energetike na vrhu EU v začetku mandata ter nastopu v Evropskem parlamentu manjka boljše izkoriščanje evropskih tem za doseganje reformnih ciljev doma na področjih, kot so energetika, inflacija, primanjkljaj. Lovec je izpostavil odsotnost visokih tujih obiskov v Sloveniji, "denimo v krogu pričakovane premierjeve evropske politične družine".

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob siceršnjem pragmatizmu v zunanjo politiko uvedla pojem feminizma, je spomnil Lovec. Sicer pa se je ministrica precej ukvarjala s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, vključno z opravičevanjem morebitnega neuspeha.

Na vprašanje, kaj bi za Slovenijo pomenilo, če ji spodleti, je Lovec odgovoril, da kandidatura za Varnostni svet ne bi smela biti cilj, temveč sredstvo.

"Prejšnja vlada je skočila na ta vlak zaradi priložnosti za prestiž, ne da bi se vprašala, kaj lahko s tem dejansko pridobimo, kakšni so stroški in kakšne so alternative za doseganje ciljev," je kritičen Lovec. Brez tega premisleka bi po njegovih besedah poraz pomenil samo to, da je Slovenija izgubila nekaj prestiža in da je najbrž slabo usmerila energijo.

Večji problem v ozadju pa je po njegovem mnenju nezmožnost strateškega razmišljanja in delovanja ter neusklajenost zunanje in notranje politike.

Zunanja politika je po naravi takšna, da zaradi zunanjih omejitev in vloge zunanjega ministrstva, diplomatske mreže ipd. ne dopušča velikih sprememb, je Lovec odgovoril na vprašanje, kje se vidijo največje spremembe pri vodenju zunanje politike. A pri tem dodal, da to ne pomeni, da ni mogoča boljša ali slabša zunanja politika v smislu vpliva na podporo vlade.

Prejšnja vlada je zunanjo politiko naredila za podaljšek notranje, predvsem stranke SDS in nekdanjega premierja Janeza Janše osebno, kar je vodilo v mednarodne ideološke boje, poglobilo je polarizacijo doma, "Janša pa, kot da ne bi razumel, da mednarodna politika ni zgolj sistem držav, ampak je tudi politika, kjer si lahko nakoplješ nasprotnike".

V času aktualne vlade se prilagajamo zunanjim pričakovanjem, vplivi od znotraj pa so bolj razpršeni in stvar posameznih interesov, je opozoril Lovec. To po njegovih besedah prispeva k občutku, da zunanje in evropske politike vlada ne izkorišča uspešno za doseganje notranjih ciljev.

"Recimo, manj uživanja mesa, feminizem in podobno so lahko super teme, vendar se je treba vprašati, ali je Slovenija na teh področjih lahko vzor in 'izvoznik' ter s tem krepi svojo specializacijo, ali obratno lahko tu izkoristimo zunanji okvir, za doseganje sprememb, ki bodo izboljšale življenje v Sloveniji in okrepile podporo vladi."

Po njegovi oceni se zdi, da vlada pri obeh vprašanjih že v izhodišču ni uspela prepričati večine, čeprav potencial obstaja. "Podobno videvamo pri Ukrajini, razogličenju idr. Vlada mora izbrati nekaj ključnih prioritet, ki lahko v času mandata prinesejo rezultate, ter v to usmeriti dovolj energije. Namesto tega si je sedanja vlada z nejasnostjo zmanjšala zunanji vzvod. Podpora EU v Sloveniji je v zadnjem letu dramatično padla - podobno kot je v času Janše dramatično zrasla, je dejal Lovec.