Današnje seje so se, kot je pojasnil Logar, udeležili vsi člani preiskovalne komisije, ki so soglasno izrazili željo po aktivnem delovanju v komisiji, potrdili pa so tudi nabor zahtevane dokumentacije. Večina današnje razprave je bila sicer posvečena odzivnosti institucij, nadzornih organov in podjetij.

Če bodo institucije in podjetja skušale "z verbalnim manevriranjem" komisiji onemogočiti dostop do tudi zaupnih podatkov, bodo člani po Logarjevih besedah o tem takoj obvestili javnost. Prav javni pritisk bo po njegovem mnenju pokazal, da so se časi spremenili in da ne bo več skrivanja za bančnimi tajnostmi.

"Ko sem si ogledal gradivo prejšnje preiskovalne komisije, sem bil na nek način zgrožen nad odzivi Banke Slovenije in sodišč, ki so z raznimi izgovori skušali onemogočiti dostop članov prejšnje komisije do teh dokumentov," je dejal. Če se bo ta praksa nadaljevala, so člani komisije sklenili, da bodo "šli do konca".

Med drugim želijo v komisij videti podatke o slabih kreditih v NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki, navodila Evropske komisije Banki Slovenije glede zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema in fotokopije kazenskih ovadb zoper člane uprav in nadzornike omenjenih bank.

Prav tako želijo člani komisije magnetograme vseh sej vlade, na katerih se je razpravljalo o stanju v bančnem sistemu, in zapisnike specializirane analitične skupine Banke Slovenije, ki sodeluje pri preiskavi preteklih slabih bančnih praks.

Odgovore in zahtevano gradivo pričakujejo do 3. avgusta, nato pa bodo člani preiskovalne komisije gradivo preučili in v začetku septembra nadaljevali delo.

Člani komisije so danes govorili tudi o vprašanju anonimnih prijav. Sklenili so, da preiskovalna ravnanja ne bodo temeljila na anonimnih prijavah, bodo pa te lahko pokazale na slabo prakso, na podlagi katerih bodo zahtevali dodatno dokumentacijo.

DZ je novo parlamentarno preiskavo o bankah odredil aprila na zahtevo SDS. Podpise pod zahtevo so prispevali v NSi in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

S tem bo nadaljevala delo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo je v mandatu prejšnje vlade vodil Marko Pogačnik (SDS). Ta je zaslišala številne vodilne v bančnem sistemu, a dela zaradi predčasnih volitev ni končala. Po Pogačnikovih besedah pa je imela tudi oteženo delo, ker si zaradi bančne tajnosti ni uspela zagotoviti dostopa do ključne dokumentacije.

Objavljamo sporočilo SDS:

Poslanec SDS mag. Anže Logar je po današnji prvi, konstitutivni seji preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, podal izjavo za medije, v kateri se je zavzel za to, da bi s preiskovalno komisijo institucije in organi ustrezno sodelovali.

Mag. Logar je namreč predsednik omenjene preiskovalne komisije in je po tokratni seji izrazil zadovoljstvo, da so se seje udeležili predstavniki vseh strank, ki so v tej komisiji in da so soglasno izrazili podporo in željo po aktivnem delovanju v tej komisiji. »Z zadovoljstvom torej ugotavljam, da bodo vse stranke, ki so v tej komisiji, aktivno pristopile k delu,« je povedal predsednik mag. Logar. Dodal je, da so na seji komisije danes potrdili tudi nabor pripravljalnih preiskovalnih dejanj, to je nabor zahtev, na podlagi katerih bodo na vse pristojne institucije naslovili zahtevo za pridobitev dokumentacije.

Po besedah mag. Logarja je večina razprav na seji potekala v zvezi z odzivom nadzornih organov, podjetij, »od katerih bomo zahtevali dokumente in splošno strinjanje je bilo, da bo obstajala ničelna toleranca do neodzivnosti organov.«

»Ko bo neka institucija, podjetje, banka, nadzorni organ  skušala z verbalnim manevriranjem komisiji onemogočiti dostop do podatkov, predvsem tistih zaupne narave, bomo promptno obvestili javnost. V tem pogledu želimo torej imeti nek skupen konsenz, da bo ta javni pritisk  vseh strank, ki so vključene v preiskovalno komisijo dal jasno znamenje, da so časi drugačni, da skrivanje za frazami o bančni tajnosti ob tem, da so davkoplačevalci za bančni sistem namenili že skoraj 5 milijard evrov iz svojega žepa, ni na mestu, in da tudi v preiskovalni komisiji takega ravnanja ne bomo odobravali.«

Predsednik mag. Logar je nadalje citiral tudi odločitev Ustavnega sodišča, ki je zapisalo, da  »ustavno zajamčena pooblastila dajejo preiskovalni komisiji lastnost oblasti ali vsaj oblastnim (sodnim) organom podobni položaj. Učinkovitost parlamentarne preiskave pa je ustavna vrednota v širšem javnem interesu.« Ti dve navedbi je mag. Logar poudaril, ker je bil ob  pregledovanju gradiv preiskovalne komisije na temo bank in bančnega sistema, ki je delovala v preteklem mandatu, zgrožen nad odzivi Banke Slovenije in sodišč, ki so z raznimi izgovori skušali onemogočiti dostop preiskovalni komisiji do dokumentov. »V kolikor se bo ta praksa ponavljala, smo se dogovorili, da bomo v tem pogledu šli do konca in da bomo to določilo, ki je zapisano v ustavi in judikaturi ustavnega sodišča pred ustreznimi institucijami ubranili,« je povedal mag. Logar.

Predsednik preiskovalne komisije je tudi dejal, da so poslanke in poslanci na seji razpravljali tudi o anonimnih prijavah. »Naše stališče pri tem je bilo, da preiskovalna ravnanja in dejanja ne bodo temeljila na anonimkah, lahko pa le-te v konkretnih primerih nakažejo neko slabo prakso, na podlagi katere lahko preiskovalna komisija od pristojnih organov zahteva ustrezno dokumentacijo,« je povedal mag. Logar.   
Nenazadnje je še dejal, da bodo na podlagi današnje seje komisije naslovnikom poslani dopisi, pri čemer odgovore pričakujejo v treh tednih. »Nato pa se bomo odločili bodisi k ponovnemu pozivu, če bo šlo za zavlačevanje, v nasprotnem primeru pa bomo preučili gradivo in v začetku septembra nadaljevali z delom,« je še povedal predsednik preiskovalne komisije in poslanec SDS mag. Anže Logar.

Tonski posnetek izjave za medije je dosegljiv na povezavi: http://www.sds.si/download/Logar_PK_banke_130715.mp3.