Logar: Sodnica Cenerjeva je de facto blokirala delo preiskovalne komisije

Izjava SDS:

Predsednik preiskovalne komisije, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu mag. Anže Logar je v današnji izjavi za medije spregovoril o odločitvi Ustavnega sodišča za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi, na podlagi katerega poskuša komisija priti do gradiva z oznako bančne tajnosti. Zahtevo za oceno ustavnosti je zahtevala preiskovalna sodnica Deša Cener, ki bi morala odločiti o zahtevi parlamentarne preiskovalne komisije za zaseg dokumentov treh ljubljanskih bank – A banke, Factor banke in NLB. Mag. Anže Logar je ob  tem pojasnil, da odločitev ustavnega sodišča pomeni, da bo morala sodnica Deša Cener narediti tisto, za kar je plačana, torej, da bo morala odločiti.

Mag Logar je povzel, da sta primera celjskega in mariborskega sodišča, ki sta ugodila zahtevi preiskovalne komisije za zaseg dokumentacije, najboljše potrdilo, da je bila zahteva sodnice Cenerjeve nesmiselna, »da je pomenila zgolj zavlačevanje in da je preiskovalni komisiji za šest mesecev podaljšala pot do dokumentov, ki označujejo oznako bančne tajnosti, a so hkrati podlaga za ugotavljanje odgovornosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, za bančno kriminaliteto, notranjo in zunanjo, ki je davkoplačevalce stala 5 milijard evrov.« Mag. Logar je spomnil, da je sodnica svojo zahtevo utemeljevala s tem, da naj bi zakon o parlamentarni preiskavi bil nedorečen in da naj bi nastale pravne praznine in da zato ne more ustrezno zavarovati človekove pravice kreditnih map na Factor banki, NLB in A banki.

»Ustavno sodišče je bilo zelo jasno. Dejalo je, da obstoj pravnih praznin v pravnem redu sam po sebi ni v neskladju z Ustavo in da je pravna praznina protiustavna le, če se je z ustaljenimi metodami razlage ne da zapolniti.  Z drugimi besedami torej, če sodnik na podlagi konkretne zahteve ne more odločiti o predmetni zadevi. Ravno celjsko in mariborsko sodišče dokazujeta, da temu ni tako,« je povzel mag. Logar. Dodal je, da ustavno sodišče ugotavlja, da iz navedb v zahtevi Deše Cener ne izhaja, da bi predlagatelj k določanju postopkovnih pravil za odločanje v konkretni zahtevi sploh pristopil, na kar v odgovoru upravičeno opozarja tudi Državni zbor. »Sodnica Deša Cener sploh ni odločala o zahtevi, ampak je avtomatično uporabila procesni korak, da je zakon dala na ustavno sodišče in s tem zavrla odločanje o tej zadevi do odločitve ustavnega sodišča. Zakaj se je odločila za ta korak ne vem, lahko pa rečem, da je sodnica s tem de facto blokirala delo preiskovalne komisije, kar se tiče zasega dokumentov bank iz ljubljanskega bazena oziroma bank, ki sodijo pod pristojnost ljubljanskega sodišča,« je povedal predsednik preiskovalne komisije.

Mag. Logar je ob tem pojasnil, da je preiskovalna komisija sicer na ljubljansko sodišče poslala devet različnih zahtev za dokumentacijo za različne banke in različne dokumente.  »Po nenavadnem naključju je vse zahteve v roke prejela Deša Cener in na vse odgovorila, da ne more odločiti, ker je zakon v presoji na ustavnem sodišču. Sedaj pa ta procesni del pade in bo sodnica morala odločiti ali pa predati spis na Višje sodišče,« je nadaljnji postopek opisal mag. Logar. Po njegovih besedah bo najverjetneje Višje sodišče tisto, ki bo odločalo o zahtevi preiskovalne komisije za zaseg dokumentacije. » Tako si predstavljam, glede na performans, ki smo ga bili sedaj deležni s strani sodnice Cenerjeve.  Višje sodišče pa nima nekega jasnega roka, ima le instrukcijski rok v katerem lahko odloča, tako da ta odločitev Ustavnega sodišča ne pomeni, da bo parlamentarna preiskovalna komisija dobila dokumente, do katerih ni imela dostopa, pomeni le, da je procesna ovira, ki jo je vzpostavila Deša Cener odpravljena,« je dejal predsednik preiskovalne komisije.

»Bistveno pa je, da če se bo sodstvo odločilo, da podatkov o kreditnih mapah preiskovalna komisija ne sme dobiti, bo tako tudi odločilo in bo tudi Višje sodišče zavrnilo zahtevo za zaseg dokumentov. Če bi se zgodilo tako, bi pa prišli do bizarnih primerov sodne prakse, kajti okrožno sodišče v Mariboru in Celju sta  odobrila zaseg dokumentacije na identično pravno normo, medtem ko bi Višje sodišče ta zaseg zavrnilo.  Z vidika davkoplačevalca bi takšna odločitev bistveno vplivala na dojemanje zaupanja v pravni red, pravno državo in eno pravno normo za vse. Iskreno upam, da se to ne bo zgodilo in da bodo sodišča sodila po zakonu in po pravu,« je svoje bojazni glede odločanja v prihodnje strnil mag. Logar.   

Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je preiskovalna komisija že takoj, ko je sodnica Cenerjeva zavrnila dostop do zasega dokumentov in še pred njeno vložitvijo ocene ustavnosti na Ustavnem sodišču, pozvala Vrhovno sodišče, da zaradi tovrstnih diskrepanc poenoti sodno prakso. »Vrhovno sodišče je odločitev zamrznilo do odločitve Ustavnega sodišča, torej je sedaj tudi ta ovira odpravljena.  Verjamem, da bo Vrhovno sodišče poenotilo sodno prakso in da bo zakon o parlamentarni preiskavi obrazložilo z namenom zakonodajalca in da bo  naši preiskovalni komisiji, pa tudi vsem bodočim preiskovalnim komisijam, omogočilo nemoteno in normalno delo,« je povedal mag. Logar.

Neneazadnje je povzel, da so proceduralni manevri za preprečitev zasega dokumentacije z odločitvijo Ustavnega sodišča odpravljeni, »na rednem sodišču pa je, da odloči o tej zahtevi in pričakujem, da bo preiskovalni komisiji omogočeno, da pristopi k preučevanju vzrokov in odgovornosti za nastanek bančne luknje vseh bank, ki smo jih davkoplačevalci dokapitalizirali in plačali zapitek teh, ki so ustvarjali notranjo in zunanjo bančno kriminaliteto. To bi bilo pošteno tudi do tistih, ki so to luknjo kopali. Namreč zakaj bi bili v različnih situacijah in bi tisti, ki je kopal bančno luknjo v Mariboru imel večjo možnost, da ga odkrijejo, kot ta, ki je kopal bančno luknjo v Ljubljani. Če je ena pravna država, ta velja tako za poštene, kot za tiste onkraj mejnika poštenosti,« je še povedal mag. Logar.

Tonski posnetek celotne izjave za medije je dosegljiv na povezavi:https://soundcloud.com/sds-764150874/logar-pkbanke-150416.