Na večino vprašanj o konkretnih poslih je odgovoril: "Ne morem komentirati, ker se ne spomnim."
Kramar je vodil NLB od začetka leta 2004 do leta 2009. V pričanju pred dobrimi tremi leti in pred prvo bančno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik (SDS), je ocenil, da je bilo za stanje v bančništvu konec leta 2013 poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav.
Tako kot takrat je tudi danes pred komisijo pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) vztrajal, da o konkretnih imenih in podjetjih ne bo govoril. A danes se večine konkretnih stvari tudi ni spomnil. Prav tako ni želel več odgovarjati na vprašanja v zvezi z nagrado v višini enega milijona evrov, ki jo je prejel ob koncu svojega mandata.
Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za bančno luknjo, je sprva želel definicijo tega, kaj je bančna luknja, a na koncu zaslišanja dejal, da "ne". Na vprašanje, ali so ga na to temo zaslišali kriminalisti, pa je odgovoril: "Z vsemi, ki zbirajo informacije, zelo korektno sodelujem, več pa ne bom komentiral."
Kramar je dejal, da je vodstvo NLB, ki je v njegovem času rasla in se širila zelo hitro, le uresničevalo strategijo, ki sta jo postavila lastnika, to je država in belgijska KBC. Takrat smo v očeh lastnikov in nadzornikov rasli prepočasi, kar je z danes slišati čudno, je dejal.
Po njegovem bi morala komisija DZ ugotoviti, ali držijo navedbe, da je država ob nastopu krize poslovnim bankam onemogočila izvajanje ključnega ukrepa, ki ga imajo, to je možnost podelitve reprograma o jasnem programu ukrepov: "Če je to res, potem ne vem, kdo bi to lahko razumel oz. potem je to zelo velik problem."
"Danes je več kot jasno, da se v Sloveniji ni pravilno odzvalo na te razmere. Bila je pač še ena kriza ... Če bi banke na splošno z več poslovnega posluha, predvsem z več prevzemanja odgovornosti, pristopile k ukrepom, ki so nujni v takih primerih, bi bil rezultat bistveno drugačen," je dodal.
Kramar se ni spomnil opozoril centra za notranjo revizijo, ne tega, da LHB ni dovolil pregleda poslovanja uslužbencem NLB, ne odredb regulatorja, ne konkretnih imen bank ali podjetij ne praks podeljevanja premostitvenih hipotekarnih kreditov ipd., o čemer sta ga spraševala Logar in Jernej Vrtovec (NSi).
Glede spremljanja povezanih oseb je med drugim dejal, da predpostavlja, da so njihove službe opravile svojo nalogo. Je bil pa začuden nad tem, da bi to vse šlo mimo revizorjev. Komisiji je svetoval, naj si pridobi poročilo o skrbnem pregledu, ki ga je opravil Apax, ko se je leta 2008 zanimal za nakup NLB, ki je pokazal na veliko vrednost banke.
