Pahor: Naši ljudje si želijo, da s predsedovanjem Svetu EU Slovenija ne zrahlja svojega ugleda

Evropska unija se bo po 15 mesecih pandemije covida-19 soočila s številnimi izzivi, je uvodoma poudaril Pahor. Slovenijo pa čaka predsedovanje Svetu EU, ki ga bo, kot je prepričan, opravila z odliko. To od Slovenije pričakujejo tudi drugi, ne glede na težavno notranjepolitično situacijo, je poudaril predsednik.

Kako se bo razpletla notranjepolitična zgodba, Pahor ni želel komentirati. "Ampak prizadeval si bom - ker predsedovanja pa ni mogoče prestaviti na drugi čas, da to priložnost, ki jo zdaj imamo, da vodimo Svet EU, in to v času, ko covid-19 nekako pojenja in se vrača tradicionalna, živahna diplomatska in politična aktivnost, da to opravimo z neko zrelostjo, sodelovanjem in odgovornostjo," je dejal predsednik.

"Naši ljudje si želijo, da bi s predsedovanjem Svetu EU Slovenija svoj ugled okrepila. Vsekakor ne storila nič, kar bi ta ugled, ki smo ga trdo, skupaj z vami, gradili v zadnjih 30 letih, rahljal," je opozoril Pahor. "Ugled pa je zdaj mogoče okrepiti le z aktivno, proevropsko politiko, kjer bomo poskušali na vključujoč način doma in v Evropi prispevati k vidnim rezultatom, ki bodo v ljudeh pustili dober občutek," je dejal.

V luči 30. obletnice vzpostavitve slovenske samostojnosti in neodvisnosti je predsednik spomnil tudi, da je bila ideja o samostojni državi vseskozi povezana z demokracijo in evropsko idejo. "Naša privrženost evropski ideji in vstopu v EU in naša aktivnost v njej je bila vselej povezana z željo, ambicijo, zavzetostjo, da se v EU lažje uveljavimo, da lažje uveljavimo svoje nacionalne interese," je povedal predsednik.

"Ne gre za to, da bi se v EU utopili, identitetno in sicer, ampak nasprotno, da bi prav EU izkoristili za to, da svojo nacionalno in druge identitete okrepimo," je še poudaril Pahor in izpostavil, da je slovenščina eden od uradnih jezikov več kot 400 milijonov prebivalcev EU.

V zvezi z evropsko idejo je izrazil zadovoljstvo, da se končno začenja konferenca o prihodnosti EU. Čeprav konferenca nima velikih načrtov glede institucionalnih sprememb in si sam želi več vizionarstva, pa bodo pomembni tudi predlogi o pragmatičnih rešitvah. Sam si bo prizadeval predvsem za večji angažma mladih, je napovedal Pahor. V ta namen je napovedal tudi obisk osnovnih in srednjih šol ter tudi študentov, da bi mlade "navdahnil s strastjo do Evrope".

Razprave o prihodnosti so po njegovih besedah zelo pomembne. "Vsaka skupnost potrebuje sanje o svoji prihodnosti," je poudaril predsednik in se zavzel, da bi se v razpravo vključilo čim več zainteresiranih ljudi.

Čeprav je EU skupnost različnih narodov in držav, pa moramo imeti pred očmi skupne cilje - mir, sprava in blaginja za vse, je pozval Pahor. "Razlike bodo vedno obstajale, a naj nas bogatijo, ne pa da vodijo h konfliktom," je dejal.

"Konferenca bo priložnost, da se spomnimo pomena temeljnih vrednot, na katerih se je gradila EU - spoštovanje človekovih pravic, demokracija, vladavina prava, svoboda izražanja in svoboda medijev. Vse te vrednote so zapisane tudi v naši ustavi," je še izpostavil Pahor.

"Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru," je dodal. Vse pobude pa morajo "krepiti EU, ne pa je razdvajati", se je zavzel.

V analizi zunanjepolitičnih dogodkov od zadnjega diplomatskega posveta, ki je bil septembra lani, je Pahor izpostavil pomen spravnih srečanj v Trstu in Celovcu skupaj z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello in avstrijskim kolegom Alexandrom Van der Bellnom.

Izpostavil je tudi nedavni vrh Procesa Brdo-Brioni na Brdu pri Kranju, kjer so se skupaj z voditelji držav Zahodnega Balkana zavzeli za nadaljevanje širitve EU na to območje. To je v strateškem interesu EU, saj brez te regije Evropa ne bo "celotna in svobodna", je povzel Pahor. Opozoril je tudi, da bi hitrejša širitev EU na Zahodni Balkan tudi "zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja".

Pozdravil je tudi izvolitev Joeja Bidna za ameriškega predsednika, kar ga navdaja z upanjem za ponovno krepitev multilateralizma. To se kaže z ameriško vrnitvijo k pariškemu podnebnemu sporazumu v WHO, pogovori z Iranom ipd, je še dejal Pahor. "Povsem evidentno je, da se z največjimi globalnimi izzivi ne moremo spopadati sami," je v podpori multilateralizmu še dejal Pahor.