"Odzivi mednarodne javnosti, pa tudi sporočila, ki jih najvišji predstavniki teh držav dajejo, jasno kažejo na to, da smo izboljšali ugled, mesto, pa tudi domet slovenske diplomacije v svetu," je na novinarski konferenci o dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu EU povedal Logar.
Uspešno predsedovanje je po njegovem mnenju dobra popotnica tudi za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024-2025. "Zagotovo smo prepoznavnost dvignili na precej višji nivo, kar pomeni, da bomo lažje pristopili do mednarodnih partnerjev, s katerimi doslej še nismo imeli tesnejših povezav," je pojasnil zunanji minister.
Ravno ta kandidatura ponuja Sloveniji odlično priložnost, da izkušnje, znanje in celoten diplomatski aparat zdaj uporabi v kampanji za dosego tega nacionalnega cilja, je povedal in dodal, da se že veseli aktivnosti za to, da bi pridobili 129 glasov, ki so potrebni za izvolitev.
Med dosežki slovenskega predsedovanja je izpostavil soglasje med državami članicami na področjih okrepitve odpornosti unije za prihajajoče krize, vključno s kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe.
Omenil je še dosežke pri vzpostavljanju evropske zdravstvene unije in doseženo soglasje o okrepljenih mandatih Evropske agencije za zdravila (Ema) in Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ter o vzpostavitvi novega evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera.
Kot najpomembnejši dosežek na področju evropske zunanje politike je medtem Logar izpostavil dogovor o sklepih o širitvi EU, ki predstavljajo osnovo za začetek medvladne konference z Albanijo in Severno Makedonijo. Minister pričakuje, da se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta.
Na zunanjepolitičnem področju je izpostavil še enoten odziv EU na dogajanje v Afganistanu in migrantsko krizo na poljsko-beloruski meji ter tudi enotno podporo drugih članic Franciji ob vzpostavitvi zavezništva Avstralije, Velike Britanije in ZDA v indijsko-pacifiški regiji Aukus.
Na novinarsko vprašanje o morebitnih zdrsih, ki so morda na Slovenijo vrgli slabo luč, je odgovoril, da teh pri sami izvedbi predsedovanja na vidi. "Lahko pa rečem, da je za mene kot predstavnika Republike Slovenije zdrs to, da ni bilo zagotovljene enotnosti v političnem delu. Torej, da so nekateri čas predsedovanja želeli izkoristiti tudi za notranjepolitična obračunavanja," je dejal Logar.
Glede stroškovnega vidika predsedovanja je povedal, da so stroški na ravni prvega slovenskega predsedovanja EU leta 2008. Do konca marca, ko se bo projekt predsedovanja zaključil, naj bi predvidoma porabili okoli 64 od 80 milijonov evrov, kolikor jih je bilo predvidenih v projektni nalogi.
Ob tem je poudaril, da je sekretariat za predsedovanje nakup poslovnih daril od podjetja Empis, ki je v lasti družine brata premierja Janeza Janše, opravil na podlagi zakona o javnem naročanju in da je izbral najcenejšega od treh ponudnikov.
Zunanji minister je na današnji novinarski konferenci spregovoril tudi o dvostranskih odnosih s Hrvaško, vključno s širitvijo Nove ljubljanske banke v sosednjo državo, o kateri je nedavno govoril s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
"O vsem, kar je povezano z odprtimi vprašanji, je težko dati neko zelo jasno iztočnico, kdaj konkretno lahko oziroma če sploh lahko pride do kakšnega rezultata," je povedal o reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško.
