Leljak: Janez Zemljarič je Udbi odobril umor hrvaškega emigranta

Da je akcijo odobril Zemljarič, po besedah Leljaka med drugim kaže v arhivu pridobljen načrt operativnega dela akcije Pliberški vod, ki je potekala v okviru Službe državne varnosti (SDV). Omenjeni načrt za leto 1975, ki ga je podpisal Zemljarič, je SDV sprejela leta 1974, predvideva pa ohromitev dela hrvaške emigracije in ustvarjanje njenega medsebojnega nezaupanja.

Kmalu po sprejetju načrta je SDV 4. februarja 1975 po navedbah Leljaka aktivirala Milana Doriča (Hanzija), za katerega eden izmed dokumentov navaja, da bi bi se ga lahko uporabilo "še za neko konkretno akcijo na enega izmed njemu poznanih ekstremistov, nato pa bi se ga potegnilo v SFRJ, kjer bi se mu dalo finančna sredstva, da odpre gostinski lokal". Na dokumentu je po besedah Leljaka Zemljaričev pripis in podpis, da se s predlaganim strinja.

Iz še enega dokumenta je razvidno, da je SDV Doriču še isti dan izdala dva lažna potna lista ter dva okvirja za brzostrelko. Nekdanjega poročnika hrvaške domobranske vojske Martinovića so ubili 17. februarja 1975 v njegovi trgovini v Celovcu, iz česar Leljak sklepa, da ga je ubil Dorič. Slednji sicer po navedbah publicista in raziskovalca danes živi v Nemčiji, kjer ima gostinski lokal. Iz potrdil, ki jih je pridobil Leljak, je tudi razvidno, da je SDV Doriču za njegovo dejavnost od leta 1954 do 17. aprila 1990 izplačala skupno dober milijon evrov nekdanjih nemških mark.

Zemljarič zadeve po telefonu za STA ni želel komentirati, saj da ima nujne obveznosti. Pozneje je poslal faksirano sporočilo, v katerem je zapisal, da je vse življenje delal pošteno in odgovorno. "Tisti, ki od mene išče pojasnilo o umorih ustašev, naj raje predstavi in pojasni svojo zgodovino in razloži, za koga in zakaj potrebuje to zgodbo sedaj," je zapisal.

Leljak, ki že nekaj časa raziskuje slovensko polpreteklo zgodovino, je danes opozoril tudi na težave, ki jih bo raziskovalcem prinesla novela zakona o arhivih, ki jo pravkar sprejema DZ. Novela bo po njegovih besedah v veliki meri zaprla arhiv Zveze komunistov Slovenije, ki je bil do zdaj od leta 1990 prosto dostopen. Novela namreč določa, da omenjeni arhiv enako kot drugi podobni arhivi ne bo dostopen javnosti v delu, ki vsebuje osebne podatke. "To pomeni, da če bo v nekem dokumentu napisano, da je bil nekdo bolan, celoten spis ne bo dostopen javnosti. Enako velja za osebne spise takratnih politikov," pravi Leljak.