Kot smo že večkrat poudarili, je treba zakon brati zelo podrobno in pozorno, ključ pa se skriva v 3. odstavku 65. člena zakona o arhivih, ki je bil takole noveliran: »Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, je dostopno brez omejitev, razen z omejitvami iz drugega odstavka tega člena.« Drugi odstavek podrobno opredeljuje občutljive podatke, ki javnosti niso dostopni.

Po starem zakonu pa je bilo omenjeno arhivsko gradivo dostopno brez omejitev »razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.« Po novem zakonu torej podatki o nosilcih javnih funkcij ne bodo več neomejeno dostopni, kot so bili pred tem, poleg tega so postali nosilci javnih funkcij izenačeni s tistimi, ki to niso bili, ali bolje rečeno, rablji so postali izenačeni z žrtvami, kar očitno za NSI ni več problematično.

Poglejmo izjave vodilnih predstavnikov NSI iz leta 2011, ko je državni zbor s podobno vladajočo koalicijo, kakršna je zdaj, sprejel novelo zakona o arhivih, zoper katero sta nato SDS in SLS vložili referendumsko zahtevo, ki se ji je NSI pridružila kot neparlamentarna stranka.

31.5.2011 - Novinarska konferenca Mateja Tonina, Zvoneta Černača in Vlada Čuša o vseh treh referendumih.

Matej Tonin o arhivskem delu:

»Pri arhivih se ustvarja ozračje, da če bo ta zakon padel, se bo zgodilo nekaj dramatičnega: ogrožena bo naša država in politična varnost. Mi imamo zakon, ki je odprl te arhive, govorim o arhivih SDV iz leta 2006. Od takrat dalje se ni zgodilo nič dramatičnega.

Nasprotniki referenduma trdijo, da Slovenija odstopa od nekih evropskih norm in da vsaka država dobro varuje podatke in gradiva nekdanjih služb.  Zakon iz leta 2006 je zelo jasno napisal, da se bodo vsa gradiva in vsebine, ki lahko ogrozijo obstoj Slovenije, njeno politično in gospodarsko stabilnost, varovala vsaj 40 let. Slovenija v tem ni čisto nič drugačna. Obstoječi zakon pravi, da gradiva, ki lahko ogrozijo Slovenijo in so nastala po 17.5.1990, bodo varovana. Mi se tukaj pogovarjamo samo o gradivih, ki so nastala pred 17.5.1990 o arhivih tajne politične policije, ki je delovala v neki drugi državi, ki smo se ji Slovenci na referendumu večinsko odpovedali. Ne nazadnje, to je bila tajna politična policija, ki je imela neke druge cilje, njen osnovni namen ni bil varovanje ugleda državne varnosti, ampak je bil njen ključen cilj preganjanje razrednega sovražnika. V Novi Sloveniji ne vidimo nič spornega, če zakonodaja omogoča, da se ta del naše ne najbolj blesteče zgodovine proučuje in se končno zaključijo vsakovrstne manipulacije kjerkoli. Če bodo arhivi odprti, bodo zgodovinarji lahko te stvari proučevali, če bodo te zadeve zaprte, se bo stalno špekuliralo. Mi smo tisti prvi, ki se zavzemamo za to, da se zgodovinska dejstva enkrat za vselej razčistijo. Zaradi tega na tem referendumu pozivamo volivce, da glasujejo proti.«

Ljudmila Novak, 1.6.2011: »Prav je, da so arhivi odprti in da lahko raziskovalci dobijo prave podatke.«

vir: http://nsi.si/nsi-za-trikrat-ne-v-nedeljo.html

Janez Dular, 23.5.2011: »V Novi Sloveniji smo prepričani, da je varovanje arhivskega gradiva dobro urejeno z veljavnim zakonom iz leta 2006 in dodatno sprejeto uredbo.«
vir: http://nsi.si/novela-zakona-o-varstvu-arhivov-je-nepotrebna.html

»Ko se Slovenija šibi pod butaro hudih gospodarskih in političnih težav, vlada najde čas in energijo za pripravo in vsiljevanje nepotrebnega zakona o varovanju arhivov,« je povedal podpredsednik NSi za Slovence po svetu Janez Dular. Nekdanji kulturni minister je poudaril, da NSi noveli zakona nasprotuje, ker menijo, da je nepotrebna in škodljiva s političnega in pravnega zornega kota.

Nova Slovenija politično škodljivost vidi predvsem v skrivanju podatkov iz pretekle in polpretekle zgodovine, ki bi lahko vplivali na odločanje slovenskih volivcev. Pravna škodljivost pa je po njihovem mnenju izražena v zapletanju pravne ureditve in morebitnih kompetentnih sporov dveh komisij, delujočih na istem področju.

»V Novi Sloveniji smo prepričani, da je varovanje arhivskega gradiva dobro urejeno z veljavnim zakonom iz leta 2006 in dodatno sprejeto uredbo«, je dejal dr. Dular. 

Najverjetnejši razlog, zakaj želi vlada obstoječi zakon novelirati, se po Dularjevih besedah skriva v bojazni nekaterih političnih krogov pred razkritjem »zanje neprijetnih podatkov pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije«.

Ob tem je dodal, da so med svojima ministrovanjem med letoma 1996 in 1997, ko so v parlamentu sprejemali prvi zakon o arhivih, LDS in stranke blizu takratni največji koalicijski stranki »hudo nasprotovale širokemu odpiranju arhivov in so skušale dostopnost zmanjšati na minimum. In danes je podobna situacija kot takrat,« je sklenil Dular.

Ljudmila Novak, 19.5.2011, intervju v Demokraciji:
»Novi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki ga je pripravila vlada, želi omejiti dostop zlasti do arhiva nekdaj zloglasne SDV. Sprašujem se, koga ta zakon ščiti. Gre vendar za tajno policijo nekdanje totalitarne države. Vladna koalicija ustvarja vtis, da z zapiranjem arhivskega gradiva brani državo. V resnici pa brani organizacijo, ki je preganjala predvsem razredne sovražnike in nasprotnike revolucije. Čemu? Ali morda zato, ker so to lahko zelo neprijetna odkritja za stranke, ki izhajajo iz nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, ki jim je bila SDV odgovorna? Zakon o arhivih zapira pot resnici iz temačnega obdobja slovenske zgodovine, zato bomo glasovali proti.

Jožef Horvat, takratni podpredsednik sveta NSi, 20.5.2011: Referendumsko domače branje? Ne hvala!
»V začetku tega tedna smo v poštne nabiralnike dobili zajetno brošuro z naslovom Referendumi 5. 6. 2011. Ne bom pisal o stroških tiskanja in o stroških referenduma nasploh. Menim namreč, da nobeden referendum za državljane ni predrag, če prepreči uveljavitev slabih zakonskih rešitev.«
vir: http://nsi.si/vstani-slovenija.html

Izjava NSI pred referendumom o arhivih, 11.2.2011: NSi podpira referendum o arhivih

»Nova Slovenija podpira zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, saj smo prepričani, da mora biti arhivsko gradivo nekdanje Službe državne varnosti javno dostopno. Gre za gradivo teroristične organizacije – kot takšno jo je opredelilo slovensko sodišče - ki je delovala v času neke druge države, zato z Republiko Slovenijo nima nobenih povezav in ne bi smeli ščititi dejanj nekdanje totalitarne države. V Novi Sloveniji menimo, da se mora razčistiti vsa vprašanja, povezana z zgodovino. Z zapiranjem arhivskega gradiva ne branimo države, kot to trdi koalicija, ampak "nekoga drugega".

Z zapiranjem arhivov zgolj ščitimo vse teroristične zločine, ki so se zgodili pod okriljem SDV in UDBE, kakor tudi njihove izvajalce, kar je za demokratično državo nezaslišano. Branimo pa tudi teroristične aktivnosti SDV in UDBE, ki sta jih ti izvajali onkraj slovenskih meja, med drugim tudi v Velikovcu.

Nov zakon o arhivih zapira pot resnici iz temačnega obdobja slovenske zgodovine. Sprašujemo se, zakaj vlada predlaga takšne zakone, ki onemogočajo, da bi spoznali tudi drugo plat zgodovine iz obdobja totalitarnega režima.«

Vir: http://nsi.si/nsi-podpira-referendum-o-arhivih.html