Omerza: Kučan ni govoril resnice o svoji informiranosti glede udbovskih pripravah na proces JBTZ
Publicist Igor Omerza je kot poznavalec arhivskih dokumentov razložil zadnja razkritja v zvezi z udbovskimi umori v Avstriji. Brez vednosti in soglasja najvišjega komunističnega vodstva na čelu s Titom, Služba državne varnosti (SDV)ne bi bila likvidirala političnih nasprotnikov v tujini in izvajala terorističnih akcij v drugih državah. Pogovarjali smo se tudi o akciji Feniks oziroma Raduša, ki je sprožila ugrabitev in likvidacijo hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca, ki je takrat živel in deloval v Salzburgu. O tem, koliko je bil o vsem tem obveščen Milan Kučan kot član sekretariata CK ZKS, bi lahko sklepali, če bi poznali magnetogram s te seje, vendar ga ni v Arhivu Slovenije. Razložil je tudi, kaj je počela Udba v času, ko je Kučan gradil socializem po meri človeka. Nadzorovanih ali preverjanih je bilo več kot sto tisoč oseb. Posledica vseh teh razkritij je po njegovem zapiranje arhiva, ki ga načrtuje sedanja vlada.
Že nekaj let preučujete arhivsko gradivo o delovanju Udbe. Kaj pomeni dokument, na katerem je podpis takratnega načelnika slovenske SDV Janeza Zemljariča, da se strinja z akcijo, v kateri bi se sodelavca Hanzija »namerilo« v enega od »ekstremistov«?
Dokument razkriva, da je to akcijo proti hrvaškim emigrantom izvajala slovenska Udba, očitno v dogovoru s hrvaško, njuno sodelovanje pa je nadzirala še zvezna Udba, ki je tudi morala odobriti (odrediti) vse akcije v tujini. Iz vsega tega, kar vemo o Pliberškem vodu in Nikici Martinoviću, ki je bil pozneje umorjen, je to več kot očiten indic, da gre za dokument, ki po vsej verjetnosti pomeni nalog za likvidacijo.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Roman Leljak je avstrijski policiji izročil arhivsko dokumentacijo v zvezi z umorom hrvaškega emigranta Nikice Martinovića leta 1975. Med njo je tudi omenjeni dokument, ki ga je našel v Arhivu. Je to dovolj za kazenski postopek proti Zemljariču zaradi vpletenosti v umor Martinovića?
Dokumentacijo, ki jo je odkril Leljak o Martinoviću in Hanziju v nekem »kotičku« Arhiva, nisem videl, čeprav sem na mnogih drugih mestih že opazil ti dve imeni. Povedal mi je, da so te »novosti« v fondu Pliberški vod, ki obsega nekaj škatel, torej tisoče strani dokumentov. Naročil sem jih, pogledal jih bom in lahko dal tehtnejšo oceno. Verjetno, kot sem sedaj iz člankov in Leljakove prezentacije izvedel, to ni dovolj za sodni postopek, zagotovo pa je več kot dovolj, da se preiskovalci začnejo ukvarjati s temi novimi dejstvi in začnejo oz. nadaljujejo preiskavo. Tako sem tudi razumel avstrijsko policijo: da bodo dokumente prevedli in ocenili njihovo merodajnost za nadaljevanje preiskave, nato pa zadevo odstopili državnemu tožilstvu, ki bo odločilo o nadaljnji preiskavi.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE OMERZA SPREGOVORI O MEDNARODNEM TERORIZMU UDBE IN NJENI OKRUTNOSTI, KI JO JE ZAPOVEDAL TITO; POVE, KAKŠNA JE BILA VLOGA JANEZA ZEMLJARIČA V AKCIJAH UDBE; RAZLOŽI, ZAKAJ BI PO NJEGOVEM MORAL SILVA GORENCA PREGLEDATI PSIHIATER.