Zaradi kandidata Zorana Jankovića bi moralo biti vsaj malo sram marsikoga, posebej Franceta Bučarja, ki je Jankovića s procesijo kaviar komunistov šel v mestno hišo prosit naj reši ”levico”. S tem je človek, ki je nekoč razglasil konec državljanske vojne, podprl zasebno trgovino Slovenijo z družinskim pedigrejem. Malo nerodno bi lahko bilo tudi njegovemu botru Milanu Kučanu, a ta je že povedal, da se za Jankovićevo zmago na volitvah splača žrtvovati tudi dosedanje socialdemokratske vrednote. Z Jankovićem nam skušajo zgraditi državo laži, mahinacij, ”bunga-bunga” finančnih transakcij in jo tako olastniniti.
Človek, ki se ne more spomniti, zakaj že je svojemu sinu nakazal vsoto, s katero je mogoče v Ljubljani kupiti enosobno stanovanje, ne more biti predsednik vlade. Še poslanec ne. Človek, ki se nekemu mediju zlaže, kaj v resnici poseduje, še posebej ne more biti predsednik vlade. Še kandidat za poslanca ne. Ko ga dobijo na prvi laži, se zlaže še drugič o stanovanju starejšega sina. Vsa to je Zoran Janković. Zato ni čudno, če je Janković svojo stranko poimenoval Pozitivna Slovenija in ne poštena. Bil je v naprej ”samokritičen”.
Nekomu nakažeš 129 tisoč evrov, potem se pa ne spomniš, zakaj. Potem tistega, ki si mu nakazal to premoženje, pokličeš in ga vprašaš: hej, zakaj sem ti že nakazal ta denar? In potem Zoran Janković, kandidat na letošnjih volitvah, šef stranke Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija, izve, da je denar nakazal svojemu sinu in to zato, ker je le-ta urejal okolico hiše v Grosuplju, ki je po besedah Jankovića še vedno njegova, torej atova last. Kandidat Janković je kakšnih deset dni pred tem to nepremičnino novinarjem zamolčal, govoril je le o solastništvu hiše v Ljubljani, o travniku v Bovcu, mercedesu-E, letnik 2003 in o 62,5 odstotnem lastništvu KLM, d.d. V rubriko ”prihranki” je vpisal, da jih nima. (Vir: Delo, Osebne izkaznice predsednikov strank, 25.10.2011.)
In potem je svizec zavil čokolado…
V resnici je Zoran Janković 192 tisoč evrov iz Electe, ki jo je prodal svojima sinovoma (pa mu še nista plačala, Electa pa je tako rekoč v stečaju) nakazal samemu sebi, a čemu, še zdaj ni zadovoljivo pojasnil. Zato bi bilo prav, če bi s sinom Juretom javnosti predstavila račune za urejanje okolice Jankovićeve hiše in predstavila podjetje, ki je to delalo. To ni afera, to je zrelo za natančno preiskavo.
Jankoviću zdaj ne more pomagati niti veliki boter Milan Kučan, niti velika misel predsednika države Danila Tuerka o tem, da je to drugorazredna tema in da je kandidatu Jankoviću treba dati še eno priložnost. Rešitev je tudi v njegovem ”temeljitem” razmisleku o tem, komu bo dal mandate za sestavo nove vlade. Ali kot je rekel boter Kučan: ni najbolje, če se da mandat relativnemu zmagovalcu, o čemer priča ponesrečen mandat z zadnjih volitev (Pahor). Da so takšni razmisleki na meji državnega udara, se pa že marsikdo strinja.
Janković s to afero ni izgubil samo velik del volilnih glasov (po ocenah strokovnjakov za več kot 10 odstotkov), ampak verodostojnost, ki je v slovenskem političnem prostoru med ljudmi še pomembna vrednota. Ljudje upravičeno ne marajo tistih, ki lažejo o svojem premoženju in postavlja se logično vprašanje, kaj vse nam je kandidat Janković še zamolčal in prikril! In zakaj laze in prikriva! Prav tako se ne more več distancirati od finančnih ”transakcij” svojih sinov in ne morejo sinovi človeka, ki želi postati predsednik vlade, davke plačevati na tujem, ker so nižji, domovino pa imajo samo na jeziku.
Medtem ko Janković leporeči o tem, kako lepo bi bilo, če bi bil nekoč prvi trgovec tudi prvi mož izvršilne oblasti zato, da bi naredil red, pa zato, da bosta sinova dobila boljši imidž, pa nesramno podražuje mestni potniški promet za neverjetnih 50 odstotkov. Kot da Janković živi v prepričanju, da LPP uporabljajo tajkuni, ali pa njegova očitno bogata sinova. In ko je za urejanje okolice svoje hiše dal 129.000 evrov, se kandidat Janković na primer ni spomnil, kako bi lahko kot tisti, ki je na 77. mestu milijonarjev v Sloveniji, pomagal deklici Amadei, ki boluje za cistično fibrozo in potrebuje neko posebno napravo, ki bi ji olajšala bolezen. Ta stane pri nas 8000 evrov, Janković pa je kar v oddaji na TV izračunal, da ta naprava v Ameriki stane 1500 dolarjev, torej 1000 evrov. In milijonar in kandidat Janković ni rekel, da bo ta drobiž, ki je 128 krat manjši od urejanja okolice njegove hiše, prispeval kar sam. Verjetno je pozabil, da je po botru Milanu Kučanu najbolj socialno čuteči človek pri nas. Glavno je, da ga v spotu reklamira na primer upokojenka, ki ima manj kot 500 evrov pokojnine.
Po vsem tem je na mestu bojazen, da hoče Janković iz Slovenije narediti družinsko podjetje zato, da bi zavaroval različne finančne ”pridobitve” sebe in svojih sinov doma in zlasti na tujem. In kot kaže gre v resnici za poskus berluskonizacije Slovenije, za projektom pa stoji Milan Kučan s svojimi starimi partijskimi svetovalci, vsi pa imajo podporo še v predsedniški palači.